ReCatalyst, ki razvija, proizvaja in prodaja katalizatorje naslednje generacije za vodikove gorivne celice, skoraj leto dni po osvojitvi nagrade Slovenski start:up leta in po prejemu 1,7 milijona evrov vredne investicije, uspešno osvaja trg, širi ekipo in se počasi pripravlja na selitev v lastne prostore, ki bodo omogočili razvoj podjetja. Spin-out Kemijskega inštituta pa želi tudi po selitvi iz prostorov Inštituta ostati v stiku z organizacijo, iz katere se je razvil.

Kaj se je spremenilo v letu dni, kje ste leto dni po investiciji, kaj so glavne aktivnosti, kaj, kaj počnete?

"Sicer še ni leto dni, je enajst mesecev, a vendar ... Veliko je bilo sprememb; pred investicijo smo imeli 0,3 zaposlenega v podjetju, ob investiciji smo bili trije, do konca leta nas je bilo že 10. Zdaj je pa tako, da, če upoštevamo še vse zunanje sodelavce, s katerimi komuniciramo na dnevni bazi, nas je 16. Ekipa je zelo hitro zrasla."

Kakšne izzive prinaša tako hitra rast ekipe?

"Če bi se rast zdaj še nadaljevala, bi bilo drugače, kot je bilo na začetku. Kajti na začetku je bilo treba vzpostaviti veliko stvari, hkrati pa vpeljevati še nove ljudi v ekipo, v delo. To smo počeli v normalnem delovniku, potem, izven delovnika, pa delali še tisto, česar nismo uspeli narediti čez dan. To je trajalo do konca leta, z letošnjim letom pa sem se lahko sam umaknil iz laboratorija, s Tomažem (Bizjakom, soustanoviteljem, op.a.) sva se lahko veliko bolj osredotočala na strateške tematike. Prestavila sva se na neko drugo, višjo raven. Prav tako smo v tem času pridobili veliko strank, ekipa je sočasno začela reševati izzive v procesu, hkrati smo naprej razvijali produkte. V novem letu smo pospešili prodajo strankam in nadaljevali s testiranjem z njihove strani. Hkrati sva s Tomažem že začela iskati novo lokacijo, kamor bomo lahko preselili podjetje in laboratorij. Kajti skalabilnost procesa bo ključna, da lahko dokažemo tudi industrijsko skalabilnost naše rešitve. To je sicer še zmeraj na pilotni ravni, ampak marsikaj se da dokazati v teh okoliščinah, kar zadostuje za naše trenutne stranke, v prihodnosti pa bo treba pokazati, da smo zmožni proizvajati več. Želeli smo najti lokacijo v Ljubljani in okolici, tudi zaradi bližine s Kemijskim inštitutom, da ohranjamo stik. Prostori so najeti, je pa infrastrukturo treba urediti, da bo ustrezala našim potrebam, predvsem glede prezračevanja, pomembna je tudi višina stropov itd. V več fazah bo potekala obnova, a če bo šlo vse po planu, bo vse dokončano nekje v drugi polovici 2025. Že samo iskanje primerne infrastrukture, ki ima vsaj potencial, da zadosti planom našega podjetja, pa je bila izredno zahtevna operacija. Vsekakor upamo, da bo država omogočila boljše pogoje za razvoj deep-tech zagonskih podjetij, ki bodo v prihodnosti nastajale na naših javnih raziskovalnih organizacijah. Krepitev ekosistema na tem področju je res izjemnega pomena."

Vaš produkt se v tej fazi ni nič spreminjal?

"Produkt smo izpopolnjevali. Če povem v startup žargonu, smo bili pred letom dni na MPV-ju (prototip oziroma izdelek, ki zadovoljuje minimalne potrebe, op.a.), zdaj smo pa optimizirali tako proces kot produkt. Začeli smo se odzivati na to, kar nam povedo stranke in na rezultate."

Vir: Anja Cej / Večer

Vključeni ste tudi v projekt EIC Transition. Kaj to pomeni, kakšen izziv je to za vas?

"Smo še zmeraj razvojnik, smo tisti, ki dobavlja katalizatorje. Ob tem imamo še en startup, ki proizvaja elektrode z našim katalizatorjem - ionysis. Del projekta je še tretje veliko podjetje, ki bo to potem testirala, validirala tehnologijo obeh drugih partnerjev, torej nas in njih – EKPO Fuel Cell Technologies. Gre v bistvu za nadaljevanje potrditve našega koncepta. Gre za projekt v višini dveh milijonov evrov in pol."

Kaj je torej vaš cilj?

"Naš cilj je še zmeraj, da optimiziramo drago in redko platino v gorivnih celicah, njihov cilj je pa, da odstranijo fluoropolimere iz gorivnih celic. Veliko je zdaj pri regulativi pozornosti usmerjene prav v eliminacijo flouropolimerov. Sicer je velika verjetnost, da njihove vsebnosti v specifično gorivnih celicah ne bodo prepovedali. Tudi zato ne, ker so ti polimeri v napravi in tam ostanejo. Vendar pa najnovejši dokumentarni filmi razkrivajo, da tudi tam kjer aplikacija ni problem, je problem njihova proizvodnja. Če pa bomo uspeli presedlati z gorivnimi celicami oziroma z vodikovimi tehnologijami na alternativo, ki ne temelji na fluoropolimerih, bo to velik skok. Ukvarjamo se s kar zanimivimi stvarmi."

Pred letom dni sta s soustanoviteljem Tomažem Bizjakom opozorila, da je, ko govorimo o okolju za visokotehnološka podjetja pri nas, pomembno, da vas politika vpraša, kaj potrebujete v prihodnosti. Kakšni so signali s strani politike zdaj? Veliko se dogaja, predlog startup strategije Slovenije je pripravljen ...

"Z vidika startup ekosistema se dogaja veliko. Tudi Kemijski inštitut se širi na več koncih, startupi potrebujejo svoj prostor. Infrastruktura, ki lahko gosti zagonska podjetja, sploh visokotehnološka, je pomembna. V predlogu strategije je tudi možnost ustanovitve vitke delniške družbe. Tudi to je nekaj, s čimer se pri nas v podjetju zdaj že ukvarjamo, kajti to je zelo pomemben del startupa je, da zmoremo nagraditi ključne zaposlene. Potem je tukaj še strokovni svet, čigar delo je tudi treba na nek način ustrezno kompenzirati in to so načini, ki so uveljavljeni v tujini, preverjeno delujejo in jih je zato najbolj smotrno prenesti v Slovenijo. Škoda bi bila odkrivati toplo vodo, dobre prakse je treba le prezrcaliti k nam, v naše okolje, prilagoditi po potrebi, ampak osnove pa so verjetno v tujini dovolj dobre."

Čeprav se počasi bliža finale nagrade Slovenski start:up leta 2024, bo ReCatalyst vselej slovenski start:up leta 2023. Kakšna referenca je ta nagrada? Na nacionalnem nivoju pa tudi navzven ...

"Vsekakor lahko rečem, da smo to trofejo uporabili povsod; tudi ko smo nazadnje snemali video za prijavo na EIC Accelerator - v bistvu se že prijavljamo tudi na nadaljevanje programa EIC Transition, v katerega smo vključeni - smo izpostavili naše nagrade, tudi nagrado slovenski start:up leta. En kader smo posvetili temu. Kjer je le mogoče, uporabimo to referenco, ponosno povemo, da smo slovenski start:up leta. Sploh ker smo iz Slovenije – in za nas je vselej veljalo, da smo se morali bolj dokazovati -, je to znak verodostojnosti. Kaže, da smo mogoče nadpovprečni. Vsaka taka stvar nam pomaga, tudi nagrada start:up leta nam je pri tem zelo pomagala. Hkrati pa je recimo naš profil na omrežju LinkedIn zares zacvetel šele takrat, ko smo prejeli to nagrado in smo v zelo kratkem času nekako podvojili število sledilcev. In zelo kmalu za tem smo prejeli še investicijo, začeli smo zaposlovati in je bilo veliko zanimanja za delo pri nas. Verjamem, da to ni bilo zgolj zaradi časovnega naključja, gotovo nam je pomagala tudi publiciteta, povezana s to nagrado. V okolju, kjer je bilo vedno govora, da je relativno težko dobiti nove zaposlene ali pa kakovosten kader, v času, ko se je govorilo o pomanjkanju kadra povsod, smo mi brez težav zapolnili prva ključna delovna mesta. In zdaj lahko rečem, da ne vem, če bi lahko našli boljši tim, kakor ga imamo ta hip."

Kmalu bo znan Slovenski start:up leta 2024

DDD Invoices, Fliqa, TipPri, Remea in Plan Z je letošnja peterica finalistov nagrade Slovenski start:up leta, najboljšega po izboru komisije, ki nima lahkega dela, pa bodo razglasili 18. junija ob 18. uri v ljubljanskem Si-TI teatru. In kakšne prebojne rešitve razvijajo letošnji finalisti? Vse finaliste lahko spoznate tukaj.

Vir: Anja Cej / Večer

Vir: Sagaj, M. (4. junij 2024). Matija Gatalo, ReCatalyst: Kot slovenski startup leta smo lažje prišli do dobrega kadra. Večer. Dostopno na spletni strani.