Posestvo Štajerska sivka je 22. oktobra postalo središče slovenskega startup sveta. Na ta dan se je zbralo več kot 80 udeležencev – od ustanoviteljev startupov, investitorjev in mentorjev do predstavnikov inkubatorjev, tehnoloških parkov, pospeševalnikov ter ministrstev in vladnih agencij, ki soustvarjajo podporno okolje za inovativna podjetja.

Dogodek Teambuilding startup ekosistema 2025 je bil več kot le priložnost za mreženje. Njegov namen je bil poglobiti sodelovanje, spodbuditi izmenjavo izkušenj in okrepiti občutek skupnosti – tiste prave, v kateri se podjetniki ne vidijo kot tekmeci, ampak kot partnerji.

 

“Naš ekosistem ima izjemen potencial. A da bi ga v celoti izkoristili, moramo delovati kot ekipa,” je v uvodnem nagovoru poudarila Ana Vele iz Slovenskega podjetniškega sklada, ki je uvodoma predstavila pestro paleto različnih programov Slovenskega podjetniškega sklada, ki so združeni pod blagovno znamko RazvojniPlus. “Mreženjski dogodki, vertikalni pospeševalniki in mednarodni pospeševalniki in drugi programi so oblikovani z enim samim namenom - podpreti slovenska startup podjetje pri njihovih razvojnih ambicijah.” je še dodala. Moderator dogodka Urban Lapajne iz Start:up Slovenija pa je dodal: “Gre za srečanje, kjer se podjetniki, investitorji, mentorji in podporne institucije za en dan zberejo na istem mestu — ne le zato, da poslušajo, ampak da si prisluhnejo.”

 

 

Made in Slovenia – lekcije iz uspešnih startup zgodb

Dan se je začel z zgodbo, ki dokazuje, da lahko tudi iz Slovenije zraste podjetje evropskega formata. Gregor Černelč, soustanovitelj platforme Moj mojster (v tujini Daibau), je delil izkušnjo širjenja podjetja v tujino. Danes ima ekipo z več kot 80 člani, delujejo na 12 evropskih trgih in sodijo med tri vodilne povezovalne portale v Evropi. Pred kratkim so presegli pomemben mejnik – več kot milijon evrov letnih ponovljivih prihodkov (ARR). Njegovo glavno sporočilo bi lahko strinili v en stavek: “Uspeh ni rezultat enega genialnega trenutka, ampak tisoč majhnih, ponavljajočih se odločitev.” Njegove številne zanimive misli in nasvete lahko strnemo v spodnje tri sklope.
 

1. Validacija kot proces, ne dogodek.
Daibau je vsak trg testiral sproti. “Validacija ni Excelov model, ampak pogovor s stranko,” pravi Černelč. Namesto popolnega produkta so iskali potrditve, da rešujejo resničen problem.

2. Rast brez sistema postane kaos.
Ko podjetje preseže lokalne okvire, mora postati strukturirano. “Na začetku smo vse delali po občutku, potem pa nas je rast prisilila v sistem,” je poudaril. Vsak član ekipe mora razumeti, kaj pomeni uspeh – ne le finančno, ampak tudi v izkušnji uporabnika.

3. Napake, ki so jih drago stale.
Prva: napačna izbira investitorja v zgodnji fazi in prevelik delež, ki so ga odstopili. “To se lahko hitro spremeni v coklo, ki kasneje zavira rast in oteži vstop novih vlagateljev,” opozarja Černelč.

Druga: sprejemanje odločitev na podlagi nepreverjenih predpostavk. “Prej smo se pogosto zanašali na občutek,” pravi. Danes pa sistematično izvajajo majhne, hitre in poceni eksperimente – pri vstopu na nove trge, marketingu in prodaji. Tak pristop jim omogoča hitrejše učenje, nižje stroške in jasne naslednje korake. Rezultat? Dosežen ‘break-even’ in bolj učinkovito poslovanje. 

Zgodba Daibaua je ponudila odkrit vpogled v realnost rasti: od nepopolnih začetkov do zrelosti, kjer odločanje temelji na podatkih, izkušnjah in zaupanju v ekipo.

 

 

Od šefa do trenerja – kako voditi ekipo, ki raste

Ko startup preraste prvih nekaj ljudi in se začne širiti, se mora spremeniti tudi njegov vodja. “Na začetku si tisti, ki igra inštrument. Ko ekipa zraste, moraš postati dirigent,” je slikovito opisal Tomaž Stritar, poslovni trener in coach, ki je z udeleženci delil štiri ključna orodja za učinkovito vodenje.
 

Prvo orodje je vizija.
Po njegovih besedah mora vsak podjetnik najprej uskladiti svojo osebno vizijo, šele nato jo lahko prevede v vizijo podjetja. Ta postane kompas, ki usmerja ekipo in povezuje posameznike v skupen namen. “Vizija ni plakat na steni, temveč vsakodnevno orodje vodenja,” je povdaril.

Drugo orodje je piramida vplivanja.
Temelj učinkovitega vodenja ni dajanje navodil, ampak razumevanje. Piramida vplivanja ima štiri ravni:
1️⃣ Izboljšaj odnos (Build the Relationship) – ustvari iskren, spoštljiv in zaupen odnos.
2️⃣ Vprašaj, poslušaj in se uči (Listen and Learn) – razumi druge, preden jih želiš spreminjati.
3️⃣ Pouči in komuniciraj (Teach and Communicate) – šele ko razumeš, lahko učinkovito komuniciraš in izobražuješ.
4️⃣ Dajaj navodila in popravljaj (Correct) – intervencije delujejo le, če so spodnje stopnje že vzpostavljene.

“Če preskočiš prve korake, tvoj vpliv izgubi moč — ljudje ne sprejemajo popravljanja, če ni odnosa in poslušanja,” je poudaril Stritar.

 

 

Svež kapital za slovenska tehnološka podjetja

Eden najbolj vročih delov dneva je bila okrogla miza z investitorji, na kateri so sodelovali Andraž Grahek (Tivoli Partners), Aleš Pustovrh (Fil Rouge Capital), Jure Mikuž (South Central Ventures), Jakob Gajšek (RUJ VC) in Rok Habinc (PanAdria Partners). Pogovor je razkril trezno sliko današnjega investicijskega okolja in pokazal, da po letih obilja ponovno vladata realnost in disciplina.

“AI je postal vroča beseda, a kriteriji za naložbe so enaki kot vedno – ekipa, trg, produkt, izvedba,” je poudaril Pustovrh. Mikuž je dodal: “Investitorji iščemo podjetja, ki znajo izpeljati, ne le pripovedovati zgodbe.”

Na vprašanje, kaj pomeni biti ‘investor-ready’, so soglasno odgovorili: transparentnost, fokus in dovolj velik potencial. Startupi naj poznajo svoje številke, razumejo konkurenco in imajo jasno strategijo za prihodnje korake.

Med rdečimi zastavicami so izpostavili laž, olepševanje podatkov in polovičen angažma ustanoviteljev. Investitorji so poudarili še, da se v Evropi večina exitov zgodi prek prevzemov, zato je pametno o potencialnih kupcih razmišljati že zgodaj. Podjetnik mora od dneva imeti v mislih potencialnega kupca in strateško pozicionirati podjetje v smeri prodaje. Najboljša vrednotenja in izkupički tako za investitorje kot podjetnike se zgodijo takrat, ko te strateški partner “opazi” in želi kupit. To je Mikuž slikovito ponazoril z mislijo: “Podjetje mora biti kupljeno in ne prodano”. 
 

Kako do 100.000 € in globalnega trga z NATO DIANA

V zadnjem vsebinskem delu dogodka sta Kadri Tammai, regionalna direktorica programa NATO DIANA, in Žan Dapčevič iz IBEX Equity Partners predstavila priložnosti, ki jih ponuja sodelovanje v globalnem inovacijskem programu NATO.

Program DIANA (Defence Innovation Accelerator for the North Atlantic) podpira dual-use tehnologije – rešitve, ki imajo tako civilno kot obrambno uporabo, od umetne inteligence in naprednih senzorjev do energetskih in varnostnih rešitev. Startupi, ki so sprejeti v program, prejmejo 100.000 € nepovratnih sredstev, mentorstvo, dostop do mreže več kot 180 testnih centrov in možnost nadaljnjega financiranja do 300.000 €.

“Ne iščemo PowerPointov, iščemo ekipe, ki znajo reševati konkretne izzive v realnih okoljih,” je poudarila Tammai. Ključno je razumevanje potreb končnih uporabnikov – operativcev – in sposobnost prilagoditve produkta tem zahtevam.

Dapčevič je dodal, da se v Sloveniji odpirajo številne priložnosti na področju dual-use tehnologij. Odpirajo se novi razpisi Ministrstva za obrambo, ARISA in drugih. Dual-use je zaradi spremenjenih geo-političnih razmer postala vroč sektor za tehnološka podjetja. 

Za slovenske startupe, ki iščejo pot do globalnega trga dual-use tehnologij, DIANA predstavlja redko kombinacijo – finančne podpore, validacije in povezav z najzahtevnejšimi kupci na svetu.

 

Zaključek: ekosistem, ki raste skupaj

Ko se je dan prevesil v popoldne, so se formalni pogovori prelevili v sproščeno druženje in nove dogovore. V zraku je bilo čutiti energijo povezanosti – tisto, ki jo startupi, mentorji in investitorji gradijo že več kot desetletje.

Teambuilding ekosistema 2025 je bil opomnik, da napredek ne nastaja v izolaciji, ampak v sodelovanju, pogumu in odprtosti. Slovenski startup ekosistem morda še ni velik po številkah, a po zrelosti, znanju in povezanosti vse bolj deluje kot prava ekipa – ekipa, ki verjame, da lahko skupaj zgradi nekaj večjega.

 

Galerija slik
 

 

 

Več o programu RazvojniPlus

Slovenski podjetniški Sklad v okviru programa Razvojni Plus nudi visoko specializirano vsebinsko podporo inovativnim startupom in MSP-jem na poti do hitrejše, globalne in trajnostne rasti. Udeležencem omogoča strokovno svetovanje, ciljno usmerjena usposabljanja, študijske obiske, mreženje, match-making ter promocijsko-izobraževalne dogodke. Program krepi ključne kompetence podjetij, povečuje njihovo konkurenčnost in jih učinkovito povezuje z investitorji, partnerji ter tujimi trgi. Namenjen je podjetjem, ki so aktualni prejemniki spodbude P2 ali imajo s Skladom aktivno pogodbo SK ali SI-SK ter podjetjem vpisanim v Register inovativnih zagonskih podjetij ter drugim inovativnim MSP-jem, vključno s hitro rastočimi podjetji (scale-upi). Izvaja ga Slovenski podjetniški sklad v sodelovanju z vodilnimi javnimi in zasebnimi izvajalci podjetniškega ekosistema. Sofinancirata ga Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

 

 

Operacijo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Izvaja se na podlagi programa »Vsebinska podpora za hitrejšo globalno in trajnostno rast inovativnih MSP (RazvojniPlus Program)« v okviru Programa evropske kohezijske politike v obdobju od 2021 do 2027.