Settings = { cultureInfo: "sl-si", cookieUrl: "/sl-si/politika-piskotkov", };
 

Letos prvič po treh letih startupom na voljo kar tri spodbude SPS hkrati

Dne 5. marec 2020 objavil Karmen Trs
 

Tehnološki park je bil že 12. leto zapored prizorišče osrednjega promocijskega dogodka spomladanskega programa podpore zagonskim podjetjem, ki ga omogočajo Slovenski podjetniški sklad (SPS), Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ter Sklad skladov SID banke. Mateja Grobelnik in Nina Urbanič iz SPS sta predstavili podrobnosti aktualnih razpisov P2, SK75 in SI-SK, Urban Lapajne iz Start:up Slovenija pa je v nabito polni dvorani Tehnološkega parka razložil vse podrobnosti vsebinskega in mentorskega programa podpore, s katerim želi SPS še dodatno pomagati prejemnikom finančnih spodbud, da te čim bolj učinkovito unovčijo. Ni pa manjkalo tudi podjetniških lekcij, ki jih je na odru delilo kar osem zanimivih govorcev.

 

Z razpisom P2 do sedaj podprli že 636 podjetij

Razpis P2, ki omogoča podjem v zgodnjih fazah pridobiti 54.000 evrov nepovratnih sredstev za razvoj produkta, je do sedaj podprl kar 636 inovativnih podjetij s potencialom globalne rasti. Zanj je bilo skupno odobrenih 35 milijonov evrov, Mateja Grobelnik pa je s ponosom dejala, da je 80 % podjetij, prejemnikov te spodbude, še vedno poslovno aktivnih. Posebej je poudarila, da je namen spodbude podjetje v treh letih pripeljati od ideje do njene realizacije na trgu, za podjetja pa je po podpisu pogodbe s SPS obvezno izbrati tudi mentorja, potrjenega s strani Sklada, ki bo bdel nad podjetjem ves čas razvoja.

 

Mateja Grobelnik iz Slovenskega podjetniškega sklada je predstavila razpis P2 za nepovratno zagonsko spodbudo.

 

Enako kot lani tudi v 2020 podjetjem za izplačila druge in tretje tranše ne bo potrebno dokazovati, za kaj so porabila denar. Sklad bo preverjal le mejnike za vsako od treh tranš posebej, ti pa so podrobneje opredeljeni v razpisu.

 

PRIJAVA NA PRESELEKCIJO P2 ŽE 19. MARCA 

 

Razpis SK75 predvidoma za 15 podjetij

Če so pri razpisu P2 sredstva podjetjem posredovana v obdobju treh let, je pri razpisu SK75, ki omogoča podjetjem pridobiti 75.000 evrov konvertibilnega posojila po 4% obrestni meri, to popolnoma drugače. Nina Urbanič je pojasnila, da se podjetjem v obdobju sedmih mesecev po odobritvi vloge za razpis nakaže celoten znesek. Razpis je namenjen le podjetjem, ki so organizirani kot d.o.o., na trgu pa že ustvarjajo prve prihodke od prodaje, čeprav njihova višina ni določena. Letos bo Sklad podprl predvidoma 15 podjetij, rok za prijavo na razpis pa je 27. marec.

 

 

Razpis SK75 je namenjen podjetjem, ki na trgu že ustvarjajo prve prihodke od prodaje, je dejala Nina Urbanič.

 

Nina je še opozorila, da se v istem letu ni mogoče potegovati za sredstva obeh razpisov hkrati, se je pa mogoče na primer na razpis P2 prijaviti v enem letu, na razpis SK75 pa v naslednjem. Pravzaprav je to celo zaželena pot. Kot šolski primer koriščenja vseh treh razpisov je izpostavila primer podjetja E-forma (ki upravlja s spletno platformo DaiBau – MojMojster) in ki je leto za letom uspešno pridobilo sredstva na vseh razpisih: najprej na P2, potem na SK75 in na koncu še soinvesticijo zasebnega investotorja in Slovenskega podjetniškega sklada SI-SK.

 

PRIJAVA NA PRESELEKCIJO SK75 ŽE 10. MARCA 

"Še vedno smo priča velikemu deležu podjetij, ki slabo pojasnijo, kaj počnejo, kateri problem rešujejo. Dobra priprava na predstavitev je res pomembna."

 

Slednje omogoča soinvesticijo Sklada ob predhodni pridobitvi neodvisnega zasebnega investitorja. Sklad v tem primeru podvoji zasebno investicijo v višini od 100.000 do 600.000 evrov.

 

Urban Lapajne iz Start:up Slovenija je podrobneje predstavil predselekcijska postopka za P2 in SK75.

 

Za razpisa P2 in SK75 potekata predselekcijska postopka, v okviru katerih lahko podjetja pridobijo do 35 točk (v primeru P2) in kar do 40 točk (v primeru SK75) od skupaj 100 možnih. "Lani smo na Demo dnevu za P2 videli več kot 150 predstavitev, povprečna ocena je bila okrog 23. Še vedno smo priča velikemu deležu podjetij, ki slabo pojasnijo, kaj počnejo, kateri problem rešujejo. Dobra priprava na predstavitev je res pomembna," je poudaril Urban.

 

Prezentacije iz dogodka, vsebinske predloge za P2 in SK75 predselekcijo 2020 skupaj z ocenjevalnimi kriteriji najdete na SlideShare profilu Start:up Slovenija

 

Samo denar ni dovolj za uspeh na trgu

Pred zanimivim predavanjem izkušenega podjetniškega mentorja Matta Mayfielda iz Telekte, je Urban Lapajne več kot 150-glavi podjetništva željni množici predstavil še 10 specializiranih programov vsebinske podpore podjetjem  v okviru Startup Plus Programa, ki se izvajajo skupaj z najboljšimi zasebnimi izvajalci: Poslovnimi angeli Slovenije, CEED Slovenija, ABC Acceleratorjem, CorpoHubom in drugimi.

 

Vsebinski program se izvaja jeseni, namenjen pa je vsem prejemnikom finančnih spodbud Sklada, s tem, da je prilagojen fazi rasti podjetja. Programi in mentorstvo so podjetjem ponujeni v paketu s finančno podporo, njihov cilj pa je dodatno podpreti podjetja z znanjem.

 

Matt Mayfield je eden bolj izkušenih in najbolj dejavnih mentorjev v slovenskem startup ekosistemu.

 

Med vsebinskimi programi podpore so Push2start za vstop na trg v najbolj začetnih fazah, SKstart, intenziven pospeševalniški program za globalno rast podjetij, Startup klinika, ki ga vodijo Poslovni angeli in celijo najbolj akutne rane podjetij na različnih področjih, potem SK Growth Camp, dve veliki investicijski konferenci - Podim in Next+round conference, program KorpoStart za vsa podjetja, katerih poslovanje je tesno povezovano s korporacijami, ter nenazadnje program in individualna podpora pri vstopu na globalni trg, INTL.

 

Posredni kanali prodaje te oddaljijo od kupca

Eden izmed najbolj aktivnih mentorjev v programu vsebinske podpore Matt Mayfield je udeležencem Foruma razkril 10 najpogostejših napak podjetij v različnih fazah rasti. Ena izmed teh je prodaja, speljana preko distributerjev in partnerjev. Matt pravi, da distributerji prodajajo po najkrajši možni poti. Če prodaja ne steče, se ne ukvarjajo s tem, kje je težava. Ne raziskujejo rešitve same ali trga. Oni raziskujejo svoj odnos do kupca. Startup pa tega v začetnih fazah ne potrebuje. Startup potrebuje stik s končnim kupcem, ki mu lahko da povratno informacijo o produktu in z njegovo pomočjo razvije produkt, ki ustreza potrebam kupca. Direktna povezava s kupcem se vedno bolj splača, je zaključil Matt.

 

Od tiska fotografij do izdelave elastičnega traku za vadbo

Vsak podjetnik si želi prodajati svojo produkt ali storitev od prvega dne življenja svojega podjetja, a le redkim to uspe uresničiti. Maja Voje, strokovnjakinja za growth hacking in aktivna mentorica Startup Plus Programa, je na oder povabila štiri podjetnike, ki jim je to uspelo. To so bili Rok Matjaž iz podjetja 4fun, ki je razvilo aplikacijo Printee za enostaven tisk slik kar iz telefona, Rihard Jarc, ki je z ekipo razvil rešitev Typless za prepoznavanje podatkov s fizičnih računov, Sandra Šuc s svojo kolekcijo ženskih športnih legic, ki jih prodaja pod blagovno znamko Alpine Princess, in Nik Žujo, ki je s partnerko Evo razvil poseben elastični trak ter vadbo, ki krepi mišice nog in zadnjice, imenovano Peach Booty Plan.

 

Rok Matjaž, Rihard Jarc, Nik Žujo in Sandra Šuc so bili gostje Maje Voje v zanimivem panelu o prodajnem uspehu od tako rekoč prvega dneva prodaje.

 

Rok, Sandra in Nik so prepoznavnost svojih blagovnih znamk gradili preko družabnih omrežij, posebej preko Instagrama. Sodelovanja z influencerji so vsem prinesla poleg prepoznavnosti tudi veliko prodaje, Sandri tudi v tujini. Povrnitev vložka za tovrstni marketing je v primeru Peach Booty Plana kar 95-odstotna, je povedal Nik.

 

Rihard, ki nagovarja B2B trg, je ubral staro in preverjeno taktiko - telefon. Ekipa je ugotovila, da večina njihovih uporabnikov uporablja blokerje oglasov, zato oglaševanje ni prišlo v poštev. Vsi člani ekipe so prečesali svoj imenik in konktaktirali vse znance, zaposlene v podjetjih, ki bi lahko bile njihov končni kupec. Tako so postopoma dobili kontakte poslovnih odločevalcev in do danes jim je uspelo skleniti posel z vsemi večjimi računovodskimi in fintech podjetji v Sloveniji. In zanimivo, tujine se lotevajo kar preko Twitterja, kjer dosegajo ogromno rast.

 

Sandra in Nik sta z navdušenjem povedala, da sta svoje prve zaloge produktov razprodala, še preden sta dobila novo pošiljko. Nik, ki je v prvem tednu prodal 100 komadov svojih trakov, je prva naročila zbiral kar preko Google forme, šele kasneje je postavil spletno trgovino.

 

Po Sandrinih besedah so šle športne legice kot za med, ker je že pred ustanovitvijo podjetja imela veliko sledilcev in je sistematično gradila svojo skupnost, ki danes obsega več kot 41.000 sledilcev na Instagramu. Njene uporabnice so ambasadorke blagovne znamke, ki ji že od vsega začetka same pošiljajo fotografije, pišejo objave ter jo v njej označijo. Ta vsebina je po njenem ključna za obe strani: obstoječi kupci se čutijo bolj povezani z blagovno znamko, novi pa vidijo skupino zadovoljnih uporabnikov.

 

Trga ne razumeš, dokler ti ne da klofute

O izzivih globalne rasti je na zadnjem panelu Foruma 100 % Startup Tjaša Sobočan iz CEED Slovenia povprašala tri uspešne podjetnike: Mica Melanška iz Malih junakov, ki so lani prejeli prestižno nagrado Slovenski start-up leta in ob koncu leta zabeležili milijonto prodano personalizirano knjigo za otroke, Marka Bitenca iz podjetja GenePlanet, prejemnika zagonske spodbude P2 in danes globalnega podjetja, prisotnega na več kot 35 trgih ter z milijonskimi prihodki, in Tomaža Izaka iz Modrega planeta, prejemnika spodbude P2 in konvertibilnega posojila SK75, ki razvija rešitev zajema podatkov iz zraka za geodetska podjetja.

 

Mali junaki danes preko luže ustvarijo več kot 50 % svojega prometa, njihov prvi poskus nastopa pa ameriškem trgu pa jih je skorajda pokopal. Mic je priznal, da ju je s soustanoviteljem Radom Daradanom ta trg privlačil že na začetku, ampak sta se nanj podala preveč lahkotno. Kot razlog za neuspeh je Mic omenil podcenjenost vrednosti denarja na tujih trgih, neurejenost dostave, neprilagojenost produkta trgu. Ampak brez prvega poraza ne bilo tolikšnega uspeha v drugo …

 

Tjaša Sobočan iz CEED Slovenia je gostila soustanovitelje oziroma direktorje treh izjemno uspešnih startupov; Mica Melanška iz Malih junakov, Marka Bitenca iz GenePlanet in Tomaža Izaka iz Modrega planeta.

 

Marko Bitenc z ekipo, ki se je zgolj v lanskem letu povečala za 105 članov in zdaj šteje že okoli 170 ljuid, v zadnjih mesecih aktivno osvaja azijske trge, testira pa tudi afriškega. Pravi, da je vsak trg drugačen. Že samo v Evropi je ogromno posebnosti, zato je vsak trg treba zgraditi iz nič. Hkrati priznava, da se danes novih trgov  v ekipi danes lotevajo še bolj pogumno kot nekoč. Novega trga ne preučujejo več, ampak ga "napadejo" na polno in se učijo sproti. V nasprotnem primeru bi izgubili preveč časa, njihov cilj pa je vsaj 50% rast podjetja na letni ravni. Njegovo razmišljanje je potrdil še Mic z besedami: "Ne razumeš trga, dokler ti ne da klofute."

 

Modri planet zaradi zakonodaje, ki je pri nas začela veljati ob zagonu njihovega podjetja, svojega produkta sploh ni mogel tržiti na domačem trgu. Nekaj časa so se preživljali s storitvijo, potem pa vstopili na Hrvaško. Največji mednarodni sejem z geodetskimi instrumenti jim je ponudil odlično odskočno desko za naskok na nove trge. Na njem so pridobili ključne kontakte in potem najprej vstopili v Nemčijo, nato še v ZDA, danes pa njihova mreža distributerjev šteje okrog 45 članov po vsem svetu.

 

 

###

Vsebinsko podporo za prejemnike finančnih produktov P2, SK75 ali SI-SK po shemi "de minimis" sofinancirata Slovenski podjetniški sklad in Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Izvaja se na podlagi programa Vsebinska podpora prejemnikov sredstev (MSP) v obdobju od 2018 do 2023 v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020.

 

 

Značke
SPS Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo Sklad skladov
Izvedba: Mojdenar IT d.o.o.