Novica

Kaj imajo start-upi in industrija 4.0 opraviti z vizijo, blaginjo, strastjo in empatijo?

/28.6.2018, Avtor: Stanislava Vabšek


”V digitalizaciji industrije ni evolucije, gre za revolucijo! Vse je treba postaviti drugače, na novo! Zato bom ponovil besede svojih kolegov iz Kolektor Ventures in Kolektor Labs, da inoviranje za industrijo še nikoli ni bilo tako seksi, saj je veliko problemov in bolečin, ki kar kričijo po reševanju, hkrati pa imamo ultimativno testno okolje in čisto vse resurse – od finančnih do kadrovskih in tehnoloških, ki jih neka ideja ali mlad start-up potrebuje na poti do uspeha!” Tako prehajanje od besed k dejanjem – tudi z ustanovitvijo Kolektor Labs in do zdaj že s šestimi investicijami v start-upe – na področju digitalizacije poslovanja opisuje Valter Leban, član uprave multinacionalke Kolektor, ki deluje na področju visoko specializirane industrijske proizvodnje. In razkriva, kako je upravljanje procesov za vzpostavljanje pametnih tovarn prihodnosti povezano s start-upi, vizijo, blaginjo, strastjo in empatijo.
 
---
Če se danes ozrete na začetke svoje poti pri vodenj procesa digitalizacije v Kolektorju, kaj je bilo tisto, kar je bilo treba najprej spremeniti, v glavah na novo postaviti?

Ko sem sem pred približno dvemi leti lotil področja digitalizacije v Kolektorju, sem kmalu ugotovil, da večina misli, da gre za evolucijo, v resnici pa pri digitalizaciji v industriji ni evolucije. V bistvu gre bolj za revolucijo, ker je treba vse postaviti drugače, na novo. Ne smemo se torej ujeti v past, da počnemo iste stvari na malce drugačen način. V industriji s Product Lifecycle Management upravljamo celoten življenjski cikel izdelka – od idejne zasnove, tehničnega načrtovanja in izdelave do prodaje, servisiranja ter odstranjevanja iz uporabe. Ta sistem hkrati zagotavlja informacijsko hrbtenico, a vse do pojava interneta stvari smo bili na tem področju pravzaprav v nekem informacijskem mrku, brez real-time podatkov. Zdaj te podatke imamo in bi senzorje radi nastavili vsepovsod. Potem pa pridemo do morja podatkov, v katerem težko ločimo gozd od dreves. In kako jih zdaj pravilno pogledati, obdelati in povezati ... To pa nas vodi do analitike oziroma umetne inteligence.
 
Poleg umetne inteligence in interneta stvari se na področju digitalizacije industrije veliko govori predvsem o plaftormah. Kakšna je dejansko njihova vloga?

O platformah na veliko govorimo zato, ker na samem začetku uvajanja novih pristopov morda lahko nekaj časa delamo ročno, a sčasoma je treba vse avtomatizirati. In plaftorma po načelu plug & play omogoča, da vse te razne senzorje, ki jih nameščamo po industrijskih obratih, samo vključimo, in že začnejo delovati, se pravi, je vse skupaj hitro povezljivo. In to je zdaj sveti gral, ki ga vsi iščemo, to je osnova za razvoj pametnih tovarn. Dokler teh platform ni, zadeve niso skalabilne.
 
Pa je že kdo našel ta sveti gral? Ali tovrstne platforme že obstajajo?

Da, obstajajo, vendar je trenutno pri tem zadaj še dosti nekih zgodb in powerpoint prezentacij, ki kažejo, da nekaj je ... Dober prodajalec te namreč hitro namoči v zgodbo, ko pa si enkrat noter, je to kot živi pesek, te vleče, da moraš nekaj začeti graditi ... Da pa vse skupaj poženeš, je najprej treba narediti preskok v glavi.
 
Ravno ta preskok v glavi je verjetno ključen pogoj za uvajanje česarkoli novega?

Drži, to je osnova. Kot azimut oziroma smer v navtiki. Seveda pa je treba prej zadeve dobro preučiti, jih razumeti, šele potem tovrstni izzivi postanejo enostavni. V upravah velikih korporacij običajno sedijo alfa samci, ki so radi na tekočem, ki so radi ”in”. In trenutno je ”in” digitalizacija in vsi o tem govorimo. Če pa bi nas nekdo dal na poligraf in izmeril, če mi vse to, kar govorimo, tudi verjamemo, je pa že drugo vprašanje. Načeloma smo vsi za, vsi želimo v to smer, problem pa je, da vsi govorijo, kaj bomo naredili, ne pa, zakaj. In ravno ta zakaj je osrednje vprašanje! To moramo najprej razčistiti ...
 
In kako na ta ”zakaj” odgovarjate v Kolektorju?

Kolektor se transformira zaradi vsega, kar se dogaja v poslovnem okolju. In znotraj teh sprememb moramo zadržati učinkovitost in ustvarjati vrednost. V industriji je še vedno dosti nekih izgub, treba je še bolj optimizirati planiranje ... Navsezadnje je želja vsakega posameznika in podjetja, da bo uspešen, pomembna je tudi kakovost življenja. Digitalizacije smo se v Kolektorju lotili zato, ker dejansko želimo poizkusiti vse te stvari, ker verjamemo, da je možno delati drugače, bolj učinkovito.
 
Pravite, da se bo delalo drugače, verjetno pa se bo drugače tudi živelo? Ali kdaj razmišljate, kako bo vsa ta robotika, umetna inteligenca ... vplivala na način življenja?

Ko bodo pametne tovarne postale običajen del naše stvarnosti, bomo verjetno dosegli neko cono udobja, zaradi katere se bomo ukvarjali z drugimi stvarmi, kot se danes ... A če se vrnem še malo na tisti zakaj ... Po moje danes živimo v fikciji, da zadeve planiramo, kar sploh ne drži. Ja, planiramo jih tako, da miselno določimo smer – na primer, šel bom na potovanje tja in tja. Ampak jaz potovanja ne morem planirati, v smislu, danes bom tukaj in jutri bom tam. Kaj pa, če se vmes kaj nepričakovanega zgodi, se denimo pokvari avto? Jaz se moram temu prilagajati. Enako je pri eni proizvodnji. Da se lahko lažje prilagajamo, pa je dobro čimprej in na licu mesta imeti rešitve. In če imamo v ozadju tehnologije, ki lahko velike količine podatkov pretvorijo v neke smiselne odločitve, potem je hkrati to tudi odgovor, zakaj to počnemo v Kolektorju.
 
Kako pa v velikem mednarodnem podjetju poskrbite za to, da je smer za vse enako jasna? Še posebej, ker pravite, da je treba preskok najprej narediti v glavi?

Kot sem rekel, je treba narediti transformacijo. V tem primeru govoriva sicer o digitalni transformaciji, a gre za princip, ki ga je možno uporabiti tudi drugje. Vedno, ko začenjaš kaj novega, moraš imeti vizijo. In čeprav je ta beseda v poslovnem svetu zelo zlajnana, je v resnici vizija najbolj pomembna! Če samo greš  nekam, brez namena, brez misije in brez strasti, potem si navaden vandrovec. To je čisto drugače v primerjavi z nekom, ki pravi, grem zato, ker v to verjamem! In v Kolektorju verjamemo, da bomo še naprej rastli, da bomo imeli večjo prodajo, da bomo na koncu dneva imeli večjo dodano vrednost ter dobiček. A gremo tudi zato, da se bomo mi spremenili, da bomo drugače delali, da bomo izboljšali delovne pogoje, da bomo zagotovili večjo blaginjo.
 
Zanimivo, kako se pogovor o digitalizaciji tovarn obrne k pojmom, kot so vizija, strast in blaginja ...

Pa saj na koncu je to bistveno. Ljudje se odzivamo na zgodbe, zgodbe nas ženejo naprej, z zgodbami se lahko poistovetimo. Nič se ne začne izven nas, tam nekje zunaj, vse se najprej začne v naših glavah, potem pa je stvar motivacije, da se spravimo na pot. Kaj pa nas motivira in žene naprej? Tisto nekaj, kar nimamo oziroma verjamemo, da bi lahko imeli boljše.
 
Če se vrneva na zagotavljanje tega, da velika ladje, kot je Kolektor, pluje po začrtani poti digitalizacije ... Kje so trenutno vaši največji izzivi – na strani tehnologije ali kompetenc oziroma ljudi? 

Največja ovira je status quo miselnost, strah pred spreminjanjem. Bom dal en primer ... Predstavljajte si kolesarsko tekmo ranga Tour de France ali Giro d'Italia. Vsi vozijo v skupini in noben ne potegne naprej. Zakaj? Ker taktiziramo. Vendar – tisti, ki prej potegne, pride prvi na cilj. In tukaj gre za isto zgodbo. V digitalizacijo enostavno moraš verjeti, gre za megatrend, ki potegne naprej. Z umetno inteligenco in praktično neomejeno močjo preračunavanja, podprto z enormno količino podatkov, se odpirajo neslutene možnosti in priložnosti, ki si jih sploh še ne znam predstavljati. Vem samo to, da gre za eksponencialno rast, in da gre za vlak, na katerega smo enostavno morali skočiti.
 
Verjetno tudi zato, ker ste uspešno podjetje, ki potrebuje odlične kadre, da še naprej zagotavlja svojo rast in razvoj?
Seveda. Zadovoljstvo ljudi se meri na več načinov – nekomu največ pomeni višja plača, drugim večja izbira delovnih mest, vlog in funkcij, možnost dela v tujini in tako naprej.  Za generacije, ki prihajajo, moramo zagotoviti, da se ta občutek ne preneha, da vsakdo, ki se nam pridruži, vidi možnosti in priložnosti zase, da ga motivira zanimivo delo in izzivi, ki jih prinašajo spremembe. Nedavna raziskava, ki smo jo izvedli, je pokazala, da so naši zaposleni naklonjeni spremembam. In to je, tudi in predvsem v času digitalizacije, zelo zelo dragocen kapital!
 
Zakaj je v izzivih in priložnostih, ki jih prinaša industrija 4.0, pomembno, da ima Kolektor svoj sklad tveganega kapitala in da v Kolektor Labs vzpostavlja agilno start-upovsko razvojno okolje za nove rešitve?

Industrija je bila za nas naravni izbor, tukaj smo pač tradicionalno prisotni. Tudi naša lastna avtomatizacija in digitalizacija potrebujeta nove tehnologije, nova orodja in nove rešitve. In tukaj je naša priložnost za rast. Okoli tega je seveda dobro izgraditi neko logiko, in glede na to, da koncept ”open Innovation" prinaša novo paradigmo za upravljanje raziskav, je bilo za nas logično, da smo ustanovili lasten sklad tveganega kapitala Kolektor Ventures in v Kolektor Labs zagotovili agilno razvojno okolje. Zato bom tudi jaz na tem mestu ponovil mantro svojih kolegov iz Kolektor Ventures in Kolektor Labs, in sicer, da je inoviranje za industrijo dejansko seksi, ker je v industriji res veliko nekih problemov in bolečin, ki kar kričijo po reševanju, hkrati pa imamo dejansko ultimativno testno okolje in čisto vse resurse – od finančnih in kadrovskih do tehnoloških, ki jih neka ideja ali mlad obetaven start-up potrebuje na poti do uspešne komercializacije. S skladom in Labsi prehajamo od besed k dejanjem oziroma od načrtov v izvedbo.
 
Kako pa sami sebe motivirate za vse te spremembe in se otresete skrbi oz. negotovost, ki jo spremembe prinašajo?

Zdi se mi, da sem sam že od nekdaj start-upovec po duši. In dejansko verjamem v to, da se lahko najbolj uspešne zgodbe razvijejo iz dejstva, da nek problem oz. rešitev zanj razviješ iz svoje lastne potrebe, skratka, da ti nekaj uspe rešiti zase. In enako velja v korporativnem svetu. Vse to, kar zapovedujejo industrija 4.0 in pametne tovarne, moramo tako ali tako rešiti tudi zase, za Kolektor. In naslednji logični korak je, da te rešitve ponudimo na trgu. In če me sprašujete o osebni motivaciji, bi rad poudaril, da na koncu smo v vsakem poslu ljudje, s svojimi vrednotami in svojimi čustvi. In kdaj se običajno zgodi prodaja? Takrat, ko vam nekaj osebno zavibrira. Skratka, tudi v poslu je morda bolj kot se zavedamo na prvo žogo pomembna empatija. In na koncu vsi želimo živeti bolje, zase in za zanamce želimo povečati blaginjo. In to so po moje lahko zelo učinkoviti motivatorji.

---

Start-upi, stopite v stik s Kolektorjem!
 
Družba Kolektor je že tretje leto zapored korporativna partnerica konference PODIM in skupnosti Start:up Slovenija, kjer sistematično išče priložnosti za sodelovanje s start-upi na področju umetne inteligence, industrijskega IoT, prediktivne analitike, robotike, AR in VR in simulacijskih tehnologij. Če vas zanima reševanje največjih problemov na področju industrije vas torej vabimo, da stopite v stik z njimi oz. jim pišete na mateja.lavric@kolektor.com in marko.thaler@kolektor.com.



 
NAZAJ NA VSE OBJAVE
 
Avtor vsebine: Stanislava Vabšek,
komuniciranje in pr Start:up Slovenija
 
Start:up Slovenia
Iniciativa Start:up Slovenija je aktivna povezovalka in promotorka javnih ter zasebnih deležnikov slovenskega start-up ekosistema. V sodelovanju z njimi izvajamo in promoviramo tudi javne nacionalne programe za podporo inovativnega podjetništva. Z vsemi naštetimi aktivnostmi in partnerji si prizadevamo postaviti Slovenijo na zemljevid uveljavljenih evropskih start-up vozlišč. Nosilca Iniciative sta strateško povezana Tovarna podjemov in Tehnološki park Ljubljana. Člani iniciative so Primorski tehnološki park, Pomurski tehnološki park, Inkubator Savinjske regije, SAŠA inkubator, RC IKT in RCR Zasavje. Vse partnerje Iniciative najdete na www.startup.si/sl-si/delezniki. Več...
 

> Nazaj na vse objave