Drzne ambicije Slovenije in Evrope za izboljšave startup in scaleup ekosistema

Dne 29. oktober 2021 objavil Anemari Pediček
 

Startup in Scaleup podjetja prihajajo vse bolj v ospredje glavnih gospodarskih novic, prav tako pa so pridobila večjo pozornost vladnih odločevalcev. Nesporno dejstvo je, da še nikoli v zgodovini niso nova podjetja v tako kratkem času postala samorogi in na lestvici največjih podjetij začela prehitevati uveljavljena podjetja s tradicijo.Da bi tudi v Evropski uniji sledili temu globalnemu tempu, mora EU postati bolj konkurenčno poslovno okolje, o čemer je tekla debata na letošnji investicijski konferenci Next Round, ki je gostila tudi Inovacijski vrh (angl. Innovation Summit Slovenia) v času predsedovanja Slovenije Svetu EU. V jedru političnega dela srečanja smo lahko spoznali orodje “Startup & Scaleup Traffic light” oziroma Startup in Scaleup semafor, ki sta je pripravila Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo in Slovenski podjetniški sklad v sodelovanju z domačimi in mednarodnimi strokovnjaki. Startup in Scaleup semafor postavlja ukrepe za startup in scaleup podjetja na evropski nivo in hkrati predstavlja osnovo za prenovo Akcijskega načrta »Slovenija dežela zagonskih podjetij«, ki nagovarja ključne izzive in rešitve v poslovnem okolju slovenskega startup ekosistema in predvideva aktivno ukrepanje na najpomembnejših področjih ter ga nadgrajuje še z izzivi scaleup podjetij. Med ključne ukrepe spada tudi omejen dostop do tveganega kapitala, ki pa ga bo z načrtovanim novim 70 milijonskim skladom poskušal v sodelovanju z EIF omiliti Slovenski podjetniški sklad, tudi glavni organizator konference Next Round.

 

 

Evropa postavila pospešek nastajanja samorogov med svoje top prioritete

Evropa in Slovenija potrebujeta pospešek za nastajanje samorogov, ki so sinonim za dobro delujoč startup in scaleup ekosistem! Kot navaja dokument evropske startup skupnosti Action Plan to Make Europe the new Global Powerhouse for Startups“, imamo trenutno v Evropi 80.000 startupov, od katerih je 51 samorogov (zasebno podjetje z vrednostjo več kot 1 milijardo dolarjev), pri čemer jih je po investiciji le 7 obdržalo sedež v EU, ostali pa so se po večini preselili v VB ali ZDA. V ZDA je v istem obdobju nastalo 67 novih samorogov. Nekatere države v EU sicer pozitivno odstopajo od povprečja, pri čemer še posebej izstopa Estonija, ki ima 7 samorogov in s tem daleč največje povprečje na prebivalca. Če bi temu vzoru sledila Slovenija, bi jih morala imeti vsaj 10 (sedaj 1, pa še ta ima sedež v tujini), Nemčija pa recimo vsaj 400. To seveda ni dobro. Je pa dobro to, da se je Evropa poenotila, da je potrebno ukrepati in je izboljšave startup in scaleup ekosistema postavila med najvišje prioritete. Na dogodku je to potrdila tudi evropska komisarka za inovacije, raziskave, kulturo, izobraževanje in mlade Mariya Gabriel, ki je izpostavila: “Naš glavni cilj je podpora startup in scaleup podjetij preko inovacijskega sistema, ki zagotavlja vse, kar potrebujejo.” Pri tem je še dodala:

V Evropi je potrebno spodbujati in podpirati inovacije. Inovacije so tiste, ki bodo spodbudile gospodarsko rast in nam pomagale doseči prehod v digitalno, vključujočo in zeleno družbo. Poskrbeti moramo, da bomo ustvarili okolje, v katerem bodo inovacije lahko uspevale kot temelj gospodarstva, ki bo delovalo za vse in nikogar ne bo puščalo zadaj."

 

Evropska komisarka Mariya Gabriel

 

6 ključnih težav, s katerimi se soočamo v Evropi na področju poslovnega okolja za startup in scaleup podjetja so:

  1. Pomanjkanje inovacijske kohezije med državami članicami in regijami
  2. Pomanjkanje povezovanja med lokalnimi inovacijskimi sistemi v Evropi
  3. Neučinkovit prenos novih tehnologij na trg
  4. Razdrobljenost notranjega trga in regulativne ovire
  5. Poslovno okolje in kultura, ki je manj naklonjena tveganjem in inovacijam
  6. Pomanjkljiva ponudba tveganega kapitala, ki bi spodbujal hitro rast podjetij

 

Tudi Slovenija se zaveda izjemnega pomena startup in scaleup podjetij

Slovenija je že leta 2017 s pomočjo startup skupnosti identificirala in v okviru vladnega Akcijskega načrta “Slovenija, dežela zagonskih (startup) podjetij” zapisala ključne izzive in predlagane rešitve za izboljšanje poslovnega okolja za startup in scaleup podjetja. V septembru 2021 pa je Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo povabilo 25 predstavnikov slovenske startup skupnosti k novelaciji in nadgradnji akcijskega načrta. Tudi slovenska vlada se namreč zaveda pomena inovativnih startup in scaleup podjetij za gospodarski in družbeni napredek Slovenije in EU. To je v uvodnem govoru izpostavil tudi minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek, ki je povedal: “To so tista podjetja, ki razvijajo prebojne inovacije, se hitro odzivajo na potrebe resničnega sveta, ustvarjajo nova delovna mesta in se povezujejo s tradicionalnimi industrijskimi podjetji.” Minister verjame, da so startup in scaleup podjetja tista, ki bodo imela ključno vlogo pri okrevanju gospodarstva, zato je potrebno povečevati investicije v R&D, spodbujati zeleno ekonomijo, digitalizacijo, uporabo novih tehnologij, “deep tech” in inovacije.

 

Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek

 

Izzivi podjetnikov tudi na Next Round v ospredju diskusij

Na konferenci so lahko visoki predstavniki Evropske komisije, posameznih članic EU in Slovenije prisluhnili izzivom uspešnim slovenskih startup in scaleup podjetnikov, ki dosegajo mednarodne uspehe. Udeležencem NextRound so se predstavili sledeči podjetniki:

  • Matej Biček, Elaphe 
  • Matej Štefančič, Efos
  • Jaro Žiraj, Simarine
  • Jakob Šušterič, Mesi
  • Borut Čeh, Labena 
  • Marko Rant, Borza terjatev-Invoice Exchange
  • Luka Sinček, Bevo
  • Vid Peterman, Modri planet
  • Enej Kuščer, Acies BIO

 

Jaro Žuraj iz podjetja Simarine

 

Podjetniki so predstavili svoje podjetje in uspehe ter izpostavili izzive, s katerimi so se srečevali na svoji poti do uspeha. Kar nekaj jih je izpostavilo problem financiranja v zgodnji fazi in problem pridobivanja ustreznega kadra. 

 

Pomanjkanje virov tveganega kapitala kar kliče po ukrepanju

Čeprav se sredstva investirana v evropska podjetja v zadnjem desetletju vztrajno povečujejo,  Evropa precej zaostaja za Severno Ameriko in Azijo. Na to je opozoril tudi francoski državni sekretar Cédric O, ki je izpostavil dva najpomembnejša izziva, s katerima se ukvarja Evropska unija, to sta financiranje in talenti. Vsekakor se mora pritegniti še več tujega denarja in domačega denarja, saj smo v situaciji, ko Evropejci varčujejo, Američani pa ne in to bo posledični povečalo ameriška podjetja. Prav tako se je potrebno potruditi, da zadržujemo talente in ustvarjamo takšno okolje, zaradi katerega bodo ti želeli ostati ter prihajati v Evropo. 

(Vir: Scale-up Europe, str. 11)

 

Cedric je še izpostavil:

“Kriza je trenutek, ko imamo edinstveno priložnost za reset, ampak le če podjetja in talenti vidijo, kaj morajo storiti v prihodnosti. Zdaj je čas, ko moramo vlagati in graditi ekosisteme, saj takšne priložnosti ne bomo imeli dvakrat.”

Nov 70 milijonski sklad SPS odgovor na ključno pomanjkljivost ekosistema

Ravno v luči teh izzivov je bilo dobro slišati novico, da tudi Slovenija načrtuje krepitev dostopa do virov tveganega kapitala, pri čemer izstopa načrt Slovenskega podjetniškega sklada, da v sodelovanju z EIF v Sloveniji vzpostavi nov sklad tveganega kapitala v višini 70 mio EUR. S tem želijo odgovoriti na zaznane izzive podjetij, pri čemer načrtujejo še dodatno krepitev vsebinske podpore na področju povezanosti z globalnimi inovacijskimi središči, kot so na primer startup in scaleup hiše ter krepitev promocije investiranja tveganega kapitala.

 

Poglej, kaj za odpravo finančne vrzeli startup podjetjem svetuje Eric Montgolfier, generalni direktor Invest Europe, ki je aktivno sodeloval pri pripravi dokumenta Scale-up Europe.

 

 

Vzpostavljen startup in scaleup semafor dobro sprejet

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je v letu 2021 vstavilo t.i. startup in scalepu semafor, ki ga je na konferenci podrobneje predstavil Jernej Salecl, generalni direktor na Direktoratu za internacionalizacijo, podjetništvo in tehnologijo. Udeležencem je predstavil novo metodološko orodje, ki smo ga v Sloveniji razvili, z namenom enostavnejšega pregleda ključnih ukrepov za izboljšanje poslovnega okolja za startup in scaleup podjetja ter merjenje napredka po posameznih državah. Salecl je izpostavil: “Na ta način želimo prispevati k transparentnejšemu spremljanju napredka poslovnega okolja, mednarodni izmenjavi izkušenj in dobrih praks, pozitivnemu “tekmovanju” na evropski ravni pri izboljšavah poslovnega okolja, ki jih s ciljem hitrejše rasti start-upov in scale-upov izvajajo evropske in nacionalne institucije.”

 

Orodje pa pomaga enostavneje videti, kaj se je do sedaj že naredilo za izboljšanje startup in scaleup poslovnega okolja ter kakšni so načrti držav za prihodnost. Državni sekretar na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Simon Zajc poudarja, da se semafor ne uporablja za to, da bi prikazali, katera država je boljša ali slabša, ampak da pokaže področja, na katerih se še mora delati. S pomočjo semaforja so ugotovili, da se največje težave držav pojavljajo pri privabljanju investitorjev, da vložijo v startup in scaleup podjetja, zato se je potrebno osredotočiti na privabljanje institucionalnih investitorjev, ki bodo videli v startup in scaleup podjetjih odlično priložnost za investiranje. Prav tako se pojavlja problem zadrževanja in privabljanja talentov v Evropo. S pomočjo semaforja so ugotovili, da je že tretjina držav uvedla nekakšno tehnološko vizo, tretjina uvedbo načrtuje, tretjina pa o njej še ne razmišlja. Tehnološka viza bi omogočala lažjo migracijo in privabljanje talentov iz tretjih držav. Prav tako so naleteli na težave, vezane z obdavčitvijo, kar petdeset procentov držav se s tem vprašanjem še sploh ne ukvarja. 

 

Simon Zajc poudarja:

“To je orodje, ki nas je opozorilo na marsikatero stvar."

Državni sekretar Slovenije, Simon Zajc

 

Poglej si spodnji posnetek in spoznaj, zakaj je startup in scaleup semafor tako uporabno orodje. Več o tem pove Jan Bormans, generalni direktor European Startup Networka, ki je eden izmed ključnih akterjev, ki je pomagal pri ustvarjanju semaforja.

 

 

Jan Bormans še poudarja:

It is important to have different stakeholders to challenge the findings of traffic light.”

Francoski državni sekretar Cedric O., slovenski državni sekretar Simon Zajc in direktor ESN Jan Bormans

 

Orodje je nastalo na podlagi ključnih strateških evropskih in nacionalnih dokumentov, ki naslavljajo problematiko izboljšanja poslovnega okolja za startup in scaleup podjetja, in sicer:

 

Navedeni dokumenti navajajo več kot sto priporočil iz različnih področij poslovnega okolja. Pri oblikovanju semaforja so na MGRT v sodelovanju s strokovnjaki zasledovali cilj obvladljivega števila ključnih ukrepov, ki so nujni za izboljšanje poslovnega okolja in bi lahko potencialno imeli največji kratkoročni in srednjeročni vpliv na pospešek nastajanja ter rasti startup in scaleup podjetij. Izbranih je bilo 11 ključnih ukrepov, razvrščenih v 5 prioritetnih področij, in sicer: 

 

  • Dostop do financ
  • Talenti in mobilnost
  • Spodbujanje “deep tech-a”
  • Sodelovanje s korporacijami
  • Zakonodaja, davki ter dostop do informacij

 

Učinkovito orodje za prikaz stanja in načrtovanja ukrepov

Do zdaj je podatke za startup in scaleup semafor posredovalo enajst držav, vključno s Slovenijo. Semafor bo s svojim polnim potencialom zaživel konec leta, ko bodo pridobili podatke vseh držav članic Evropske Unije. 

 

Vsaka evropska država izpolni semafor na način, da oceni trenutno stanje poslovnega okolja v državi in ukrepe v izvajanju oziroma načrtovanju, ki bodo prispevali k izboljšanju poslovnega okolja. Pri tem z zeleno označi ali je ukrep že izveden, z oranžno če se izvaja in z rdečo, če ukrep ni v načrtu za izvedbo. Ob tem vsak ukrep oziroma neukrep tudi ustrezno obrazloži.  

 

Kot je navedel Jernej Salecl, bodo na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo skrbno primerjali rezultate po posameznih državah in poskušali identificirati dobre prakse, ki bi jih veljalo implementirati tudi v Sloveniji. Prav tako je napovedal, da bodo orodje koristile tudi vse druge članice Evropske unije, ki si vedno bolj prizadevajo izboljšati poslovno okolje za startup in scaleup podjetja in so tudi pozdravile ter podprle pobudo Slovenije, pri vzpostavitvi startup in scaleup semaforja. Jernej Salecl pričakuje, da bo največja dodana vrednost na tistih področjih, ki so najtrši oreh pri uveljavljanju sprememb, ki pa bi lahko imele po drugi strani največji pozitivni učinek na razvoj tega propulzivnega sektorja, kot so na primer izzivi povezani s spreminjanjem davčne zakonodaje. Pri tem verjame, da lahko Evropa postane t. i. “Powerhouse of deep tech startups, scaleups and innovators”, kot so si to v prej omenjenem akcijskem načrtu zastavili vodilni podjetniki in inovatorji v Evropi. 

 

Direktorica ERA & Innovation Anna Panagopoulou pe je poudarila, da je startup in scaleup semafor fantastično orodje, ki vsem udeležencem in državam članicam Evropske unije pomaga razumeti delovanje različnih članic v kontekstu inovacij in ukrepov, ki jih sprejemajo. Je orodje, ki pomaga pri izmenjavi znanja, izkušenj in spodbuja sodelovanje pri premagovanju težav. Pri tem je Anna Pannagopolou še  izpostavila, da je kar nekaj področij, za katera so države, ki so že sodelovale v semaforju poročale, da se dobro izvajajo. Eno izmed teh področij je tudi spodbujanje žensk v podjetništvu, kar je zelo velik napredek. Tudi digitalna transformacija v javnih upravah je področje, na katerem države članice aktivno delajo. Še vedno pa se pojavljajo področja, na katerih morajo države aktivno delati, na primer samo financiranje inovacij ni več dovolj. 

 

Bernardo Calzadilla, direktor UNIDE je povedal, da vidi razvoj semaforja kot uspešno orodje za oblikovanje industrijske politike, zlasti za podporo malih in srednje velikih podjetij, startupov, scaleupov, inkubatorjev in pospeševalnikov. Zdaj je trenutek, da bolj kot kdaj koli prej vzpostavimo ekosistem inovacij in močno infrastrukturo.

 

Ali obstaja recept za izgradnjo samoroga?

V razpravi o izboljšava poslovnega okolja in nujnih ukrepih pa je sodeloval tudi CSO prvega romunskega samoroga UiPath, Vargha Moayed. UiPath je zadnja Eurotech zvezda, ki ji je uspelo javno kotirati na borzi v Ameriki, kar izpostavlja tudi Scale-up Europe report. Vargha je poudaril, da je semafor dobro orodje iz vidika enostavnosti uporabe, a je opozoril da se ne smemo zaljubiti v naše meritve in pozabiti, da moramo v akcijo, da stvari spremenimo. 

 

Glede na uspešnost podjetja UiPath smo na konferenci zastavili Vargi vprašanje, kakšen je skrivni recept, da postaneš samorog. 

 

Director of ‘ERA & Innovation’ Anna Panagopoulou, direktor ESN Jan Bormans, direktor Invest Europe Eric de Montgolfier, CSO Uipath Vargha Moayed

Vargha je odgovoril:

“Pri receptih morate biti zelo previdni, saj enega samega recepta enostavno ni. Vsako podjetje se znajde v drugačnih okoliščinah, zato more biti zelo odprto za okoliščine v katerih se znajde. Ena izmed pomembnejših stvari za nas je bil zagotovo dober čas. Za nas pa so bile zelo pomembne tudi vrednote. Naše delovanje sta gnali dve glavni vrednoti, ponižnost in drznost.” 

 

Konferenca Next Round 2021

Mednarodna konferenca Next Round je potekala v sodelovanju s Slovenskim podjetniškim skladom, ABC Acceleratorjem in South Central Ventures v okviru programa Startup Plus. Letos je potekala 26. in 27. oktobra v Kristalni palači in Digitalnem središču Slovenije. Na dogodku so bili prisotni največji vlagatelji tveganega kapitala iz EU in širše, ki imajo interes investiranja v regijah srednje in vzhodne Evrope. 


 

Več o konferenci

 

Številni odlični programi Startup Plus

Slovenski podjetniški sklad pa za portfeljska podjetja organizira tudi številne druge vrhunske podjetniške programe kot so Pospeševalniški program push2start, Startup klinika, SK GROWTH CAMP, NextRound, GROWdigital, KorpoStart, INTL, Nextround, Šola za investitorje,  HardwareSTART, CEED Founders Talk in ScaleUPgrade. Vsebinski programi učinkovito dopolnjujejo finančne produkte P2, SK75 in SI-SK, ki slovenskim zagonskim podjetjem zagotavljajo od 54.000 EUR do 600.000 EUR zagonskih sredstev.

 

 

 

 

SPOZNAJ DRUGE PROGRAME

 

 

 

 

###

 

Vsebinsko podporo za prejemnike finančnih produktov P2, SK75 ali SI-SK po shemi "de minimis" sofinancirata Slovenski podjetniški sklad in Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Izvaja se na podlagi programa Vsebinska podpora prejemnikov sredstev (MSP) v obdobju od 2018 do 2023 v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020.

 

 

Značke
StartupPlusProgram SPS SlovenskiPodjetniskiSklad MGRT EvropskiSkladzaRegionalniRazvoj P2 SK75 NextRound
Izvedba: Mojdenar IT d.o.o.