Science Park Graz je domovanje enega najelitnejših startup programov Evropske unije – Poslovnega inkubacijskega centra Evropske Vesoljske agencije (ESA BIC). Ta dosežek je odraz dejstva, da je Graz gonilna sila na področju odličnih univerz, vesoljskih znanosti, kompetenc na področju vesoljskih misij in grajenja instrumentov za vesolje. Hkrati je Science Park najstarejši avstrijski visokotehnološki inkubator, ki ima veliko izkušenj pri ustvarjanju nekaterih najmočnejših avstrijskih podjetij, kot so denimo Tyromotion, Imagotag ali Sunnybag. Po besedah direktorja Science Park Graz Martina Mösslerja s svojo odlično svetovalno ekipo ponujajo obširno podporo pri poslovanju, financiranju in mreženju visokotehnoloških start-upov z globalnimi ambicijami, hkrati pa jim zagotavljajo tudi vso potrebno laboratorijsko in pisarniško infrastrukturo. Če vas torej zanimajo podjetniške priložnosti v vesolju ali pa sodelovanje z avstrijskim start-up ekosistemom, se z ekipo Science Park Graz in ESA BIC dogovorite za srečanje na letošnjem PODIM-u, kamor letos prihajajo kot naš PODIM Challenge partner.
Kako to, da je ravno Science Park Graz postal sedež European Space Agency (ESA) oz. njenega Business Incubation Centra v Avstriji? Kakšne kompetence, znanja, tehnologije, infrastruktura … so za to potrebni?
Science Park je izjemno ponosen, da je Evropsko vesoljsko agencijo prepričal, da lahko Grazu postane dom enega najelitnejših startup programov Evropske unije, ESA BIC. Graz je gonilna sila na področju odličnih univerz, vesoljskih znanosti, kompetenc na področju vesoljskih misij in grajenja instrumentov, povezanih z vesoljem. Hkrati je Science Park najstarejši avstrijski visokotehnološki inkubator, ki ima veliko izkušenj pri ustvarjanju uspešnih podjetij – nekatera od najmočnejših avstrijskih podjetij, kot so denimo Tyromotion, Imagotag, Sunnybag ... so bila ustanovljena ob podpori tega inkubatorja. Graz kot lokacija in ekipa Science Parka Graz s s svojim portfeljem kompetenc služita tudi kot vozlišče poslovnih inkubacijskih aktivnosti Evropske vesoljske agencije na Balkanu. Z vsemi temi elementi skupaj smo torej postali idealen partner za ESA.
Kaj konkretno pomeni za Graz, Avstrijo in nenazadnje tudi Alpe-Adria regijo, da ESA BIC domuje ravno v Science Park Graz?
Zaradi tega dejstva smo daleč najmočnejši inkubator v Avstriji in širše. Noben drug program ni tako odmeven, saj to, da smo del omrežja ESA BIC, ustvarja neprekosljive priložnosti za nas kot inkubator, pa tudi za naše startupe. Za štajersko regijo in mesto Graz to predstavlja simbol odličnosti. Hkrati pa gre za neposreden rezultat dejstva, da nobena druga avstrijska ali evropska regija v raziskave in razvoj ne vlaga več kot Štajerska. To je bilo za ESA zelo pomembno! Tudi za Avstrijo kot državo je zelo pomembno, da eden največjih poslovnih inkubatorjev Vesoljske agencije domuje ravno pri nas, le Francija in Nemčija sta višje. ESA BIC je simbol in dokaz, da je Avstrija med vodilnimi v razvoju visokih tehnologij, tako tistih, povezanih z vesoljem, kot tudi tradicionalnih, in da ob tem zasledujemo odprt, internacionalističen pristop.
S katerimi konkretnimi programi, projekti, infrastrukturo, znanji in kompetencami ... pa sicer Science Park Graz podpira inovativne tehnološke startupe?
Science Park Graz in njegova odlična svetovalna ekipa ponujajo obširno podporo pri poslovanju in mreženju, pa tudi sheme financiranja in laboratorijsko ter pisarniško infrastrukturo, s čimer startupom v fazi skaliranja zagotavljajo vse, kar potrebujejo, na enem mestu.
Kakšni so kriteriji za izbor startupov, ki so deležni podpore Science Parka Graz?
Izbrana so le visokotehnološka startup podjetja z mednarodnimi ambicijami. Ekipa, vizija, vodstvo, poslovni model in sposobnost mednarodnega razmišljanja so med selekcijo ključnega pomena.
Katere pa so ostale aktivnosti in programi, s katerimi povečujejo privlačnost vašega parka za startupe?
Nastanjeni v srcu tehnične univerze TU Graz in tesno povezani z znanostjo in raziskovanjem. Podpirajo in lastijo si nas kar tri odlične štajerske univerze. Kar se tiče podpornih programov za startupe, je naš pristop ustvarjen po meri startupov, zanje je pomembno tudi to, da smo tesno povezani s poslovnim svetom in industrijo. V fazi skaliranja gre malo stvari po načrtu, zato je za uspešne startupe osnovno, da so dovolj fleksibilni, da spremenijo smer, in kljub izzivom ohranijo svoj zagon. To verjetno velja tudi za uspešno življenje nasploh. Ko razvijate svoje podjetje, je najbolj pomembno, da žogo brcnete dlje, kot lahko vidite, potem pa tečete za njo. In to tudi pričakujem od podjetij, s katerimi delam. Kadarkoli so stvari lahke , kadar izgleda, da je vse pod nadzorom, obstaja možnost, da se boste morali soočiti s problemom.
Če na vesolje gledamo kot na obetavno podjetniško priložnost – katere ključne tehnologije, področja in primeri uporabe se po vaše lahko najhitreje uvedejo v podjetniški in gospodarski sektor?
Soočamo se z neverjetnimi izzivi na področju samostojne vožnje in poletov, pri čemer so samostojni poleti bližje vsakdanu kot katerokoli drugo področje. Navigacijski podatki, ki se močno osredotočajo na stabilnost navigacije, bodo ključni. Kriptografija, povezana z vesoljskimi tehnologijami, pa tudi kompresija podatkov in formati telemetrije, ki izhajajo iz vesoljskih tehnologij, so pomembne bodoče tehnologije. Podatkovni centri v vesolju bodo zagotovili varna podatkovna središča za podjetja, ki svoje podatke želijo zavarovati pred neprijaznimi poseganji. Majhni sateliti CubeSat, ki so lahko neverjetno močni, bodo demokratizirali vesolje. To je dober proces, ki vesoljskim agencijam, kot je ESA, omogoča, da delajo na misijah, ki bodo morda spremenile, kako vidimo svet in kako živimo. Za to se zavzemajo vesoljske znanosti – za nove načine razmišljanja, kreativnost, sodelovanje med državami, ki so se v preteklosti borile; za delo v dobro človeštva, ki ga vodi strast za raziskovanje, ki ne sprejema nobenih omejitev.
Kakšne so ključne aktivnosti Science Park Graz na področju sodelovanja z regijskim startup ekosistemom in kakšna je pri tem po vašem mnenju vloga konference PODIM?
Poskrbeti moramo, da bo duh sodelovanja in podjetniške kreativnosti postal meddržaven in čezmejen. Tesno sodelovanje s PODIM-om mi je v čast, saj osebno verjamem, da meje niso kaj dosti več kot zastarel način, kako zaznamovati nacionalne identitete. Če želimo postati gospodarstva in družbe prihodnosti, moramo razmišljati o tržiščih in skupnih vrednotah miroljubnega sodelovanja, ne pa omejevati svojega razmišljanja z demarkacijskimi črtami. In to PODIM in Science Park delata skozi svoje partnerstvo. Menim, da bi konferenca PODIM morala biti prvi pobudnik, ki bo v naslednjih mesecih in letih delal na vzajemno krepitvenih misijah. Vidim priložnost, da skupaj zgradimo osnovo za meddržavno inovacijsko gonilno silo.
S kakšnimi pričakovanji oz. cilji prihajate na letošnji PODIM?
Na konferenci bom osebno prisoten, skupaj z ekipo, pričakujem pa sijajne ideje, simpatične ljudi in veliko poživljajoče podjetniške atmosfere.
---
Stopite v stik z ESA BIC in Science Park Graz ekipo!
Če želite sodelovati z ekipo ESA BIC Avstrija & Science Park Graz in se z njimi srečati na letošnji PODIM konferenci, pošljite mail s krajšo predstavitvijo Sabrini Petutschnig na petutschnig@sciencepark.at ali pa se jim oglasite prek kontaktnega obrazca na njihovi spletni strani.
---
Večina vesoljskih tehnologij se lahko prelevi v rešitve za letalstvo, avtomobilsko industrijo in potrošniške aplikacije
Kakšno je stanje na področju podjetniških projektov za vesolje v Sloveniji smo se na kratko pogovarjali tudi z dr. Iztokom Krambergerjem, vodjo laboratorija za elektronske in informacijske sisteme na mariborski fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko ter članom ekipe podjetja SkyLabs, ki v sodeovanju z omenjenim laboratoriem razvija nano satelite.
Foto: Irena Herak / Finance.si
dr. Kramberger, kateri programi, projekti ali primeri prenosa znanj iz akademske sfere v gospodarstvo na področju vesolja in vesoljskih tehnologij obstajajo v Sloveniji?
Po moje ni ustaljenega modela za sodelovanje med akademskim svetom in industrijo. Trenutno imamo v akademskem svetu največji fokus v zagotavljanje »ustreznega« kadra za industrijo, za kar so na področju tehnologije potrebna mnogo večja sredstva, kot v primerih ostalih panog, saj je potrebno zagotavljati sodobno opremo za razvoj tehnologij in doseganje tehnoloških prebojev. Prav tako je potrebna promocija inženirstva, saj nam primanjkuje študentov.
Vseeno ste v vašem laboratoriju uspeli vzpostaviti sodelovanje s podjetji, kot so SkyLabs, CosyLab in Dewesoft …
Glede prenosa znanja iz akademskega sveta v industrijo pa preprosto povedano mora biti finančna tehnica uravnovešena in obstajati mora zaupanje na obeh straneh. Tukaj sem prepričan, da je potrebno najprej ustvariti zaupanje, šele na to pa uravnovesiti finance, kar je tipično primarna naloga na akademski strani. Na področju vesoljskih tehnologij večinoma delamo s podjetjem SkyLabs, nekaj malega pa s podjetji CosyLab in Dewesoft. Nekaj projektnih prijav je bilo ob tem usmerjenih tudi na področje oddaljenega opazovanja Zemlje.
Aktivno pa sodelujete tudi z ESA, nam lahko poveste kaj več o teh projektih?
Drži. Skupaj s SkyLabs delamo na projektih za ESA, kot so TRISAT in podobni tehnološko naravnani projekti. Prav tako pomagamo pri tehnoloških rešitvah, ki jih SkyLabs potrebuje za sisteme za njihove stranke, kot so Nasa JPL, Syderal, Teletel, DHV, Tales Alenia, LuxSpace, itd. Glede ESA programov smo predvsem aktivni na področju programa GSTP, na programu EO pa smo pričeli s pripravami aplikativnih rešitev, s čimer bomo dodatno oplemenitili tehnološko raven v aplikacije. Prav tako se potegujemo za znanstveno naravnan program Prodex, v katerem se tudi kažejo že prve potencialne tehnološke rešitve, za katere ESA kaže potrebe.
Katere tehnologije in rešitve, ki so trenutno ”rezervirane” za vesolje, se po vašem mnenju lahko najhitreje prelijejo v uporabo v gospodarskem sektorju?
Tehnološko gledano se večina tehnologij, ki jih razvijamo za vesoljski sektor lahko »prelevi« v tehnološke rešitve na področju letalstva , avtomobilske industrije in konec koncev splošnih potrošniških aplikacij. Kljub temu je težko definirati, kje so najbolj realistične možnosti za vstop podjetij v vesoljski sektor. Treba je ločiti znanstveni segment od komercialnega. Znanstvene vesoljske aplikacije so dejansko bolj novodobno tehnološko naravnane, saj se ob novih tehnologijah pojavijo težnje po njihovih aplikacijah v vesolju, kar znanstvenikom omogoči nova spoznanja o naši naravi. Pri komercialnih aplikacijah pa ni druge ovire, kot »smiselni« poslovni model. Komercialne aplikacije v zadnjem času prihajajo precej v ospredje, pri tem pa tehnologija igra ključno vlogo v smislu zniževanja stroškov izgradnje satelitskih sistemov in zniževanja stroškov njihovega utirjenja. Aplikativno gledano prednjačijo aplikacije za telekomunikacije in oddaljeno opazovanje zemlje, hkrati v nekoliko bolj dolgoročnem smislu v ospredje prihajajo še vesoljski turizem, rudarjenje asteroidov in planetov z namenom pridobivanja surovin in populacija drugih planetov (kot na primer Mars). Na področju telekomunikacij se razvijajo novi sistemi za brezžičen internet in telefonijo, omrežja za pametne senzorje na osnovi Interneta stvari, sledenje stvarem za logistiko in podobno. Pri oddaljenem opazovanju zemlje pa se stvari odvijajo v smeri spremljanja v stvarnem času. Obe področji zahtevata tako imenovane »mega« konstelacije z velikim številom satelitov, kar potrjuje dejstvo, da je potrebno drastično zniževati stroške izgradnje satelitov in njihovega utirjenja.
Kaj pa področje mikro in nano satelitov, ki so področje delovanja podjetja SkyLabs?
Mikro in nano sateliti v tem smislu seveda lahko odigrajo svojo vlogo, saj je njihova izgradnja in utirjenje relativno ceneno. Upravljanje tako velikega števila satelitov zahteva avtonomni porazdeljen satelitski sistem, saj jih v obratnem primeru ni mogoče upravljati oziroma so stroški upravljanja preveliki in ne upravičujejo poslovnih modelov. Visoko stopnjo avtonomije satelitov dosegamo s porazdeljenimi sistemi na krovu satelita, podobno kot pri mobilnem telefonu, in tukaj tehnološke rešitve slovenskega podjetja SkyLabs odigrajo ključno vlogo. Tehnološke rešitve podjetja SkyLabs temeljijo na dveh prebojnih tehnologijah, ki sta bili sedaj skupaj in pod nadzorom ESA v celoti preizkušeni v treh različnih okoljih ekstremnega sevanja. S temi tehnološkimi rešitvami naslavljamo tudi evropsko tehnološko neodvisnost, saj v zadnjem času kar precej nasprotovanj med EU in ZDA ter ostalimi pomembnimi regijami, pri tem pa je EU izjemno izgubila na lastnih tehnologijah.
Omenili ste tudi vesoljski turizem in rudarjenje surovin …
Vesoljski turizem je svojevrstna panoga, ki seveda zahteva izjemno visoke vstopne stroške, kar lahko opazujemo v ZDA. Glede rudarjenja surovin je precej aktivna Kitajska, prav tako pa se v to smer obrača tudi Evropa. Mi pripravljamo zanimivo tehnološko rešitev, ki naslavlja tako rudarjenje asteroidov kot tudi populacijo drugih planetov, smo pa precej zadržani pri izdajanju informacij, saj smo bili v mnogih primerih v preteklosti tarča tehnološkega kopiranja s strani podjetij iz drugih držav, tudi članic EU. Zaščita intelektualne lastnine na področju vesoljskih tehnologij je precej nerazvita tudi v EU in ZDA. Kakorkoli, vse vesoljske aplikacije so povezane z »visokimi« stroški in tako je financiranje za dober poslovni model prav tako težko pridobiti, saj je tovrstnih potencialnih investitorjev, ki to zmorejo, sorazmerno malo, pri tem pa jih je večina izven EU.
Značke
Science Park Graz
Poslovni inkubacijski center Evropske Vesoljske agencije
PODIM 2018, Martin Mössler
ESA BIC
Iztok Kramberger
