Ljubljana, 5. februar 2026 – Slovenija je v zadnjem letu dosegla največji medletni napredek med vsemi državami EU na področju startup politik, kaže Startup Nations Standards Report 2025, ki so ga pripravili pri Europe Startup Nations Alliance (ESNA). Na 3. Slovenskem startup forumu se je v Ljubljani zbralo več kot 100 ključnih deležnikov ekosistema, ki so ocenili doseženi napredek in začrtali nadaljnje korake v okviru Slovenske startup strategije do leta 2030. Dogodek organizira Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport ter Javna agencija SPIRIT Slovenija v sodelovanju z iniciativo Startup Slovenija.
Slovenija dohiteva razvitejše startup ekosisteme
Slovenija je v zadnjem letu dosegla največji medletni napredek med vsemi državami EU na področju startup politik, kaže poročilo ESNA. Svojo skupno raven implementacije je naša država povečala za 38 odstotnih točk, na 62 %. Evropa sicer dosega stabilen in otipljiv napredek pri vzpostavljanju startupom prijaznejših politik, saj je skupna raven implementacije priporočenih standardov v sodelujočih državah dosegla 70 %.
»Dosežen napredek Slovenije odraža pomembne strukturne reforme, zlasti popolno implementacijo delniških opcij za zaposlene v startup podjetjih ter nadaljnje izboljšave na področju ustanavljanja podjetij in digitalnih javnih storitev. Rezultati poročila jasno kažejo priložnosti za nadaljnje ukrepanje, predvsem na področju inovacijam prijazne regulacije in dostopa do financiranja.« je poudarila Bárbara Cagigal, vodja standardov in politik pri ESNA.
Državni sekretar Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport Matevž Frangež je glede tega povedal: »Vesel sem, da je poročilo o stanju slovenskega startup ekosistema pokazalo na velik napredek Slovenije. Toda: smo šele na začetku. Če bomo hoteli uresničiti ambicijo Slovenske startup strategije, bodo morali biti premiki hitrejši in pogumnejši. Zaupanje bo moralo premagati nezaupanje. Če hočemo zmagovati, moramo znati tvegati. Če hočemo ustvariti širok lijak, skozi katerega bomo ustvarili nove globalne zmagovalce, bomo morali najprej investirati v spremembo družbene klime, v večjo privlačnost Slovenije in v podporo tistim, ki si drznejo sanjati o globalnih zmagah.«
Investitorji: trg tveganega kapitala postaja bolj raznolik in ambiciozen
Na forumu je 16 vodilnih investitorjev predstavilo rezultate leta 2025 in načrte za 2026. Svoje poglede so predstavili: Jure Mikuž, South Central Ventures, Aleš Pustovrh, Fil Rouge Capital, Vuk Lau, Silicon Gardens, Nina Dremelj, Vesna Deep Tech Fund in Poslovni angeli Slovenije, Tilen Šarlah, Feelsgood Capital, Peter Merc, Suricate Ventures, Jakob Gajšek, Ruj.VC, Katja Šteblaj, Capital Genetics in Tivoli Partners, Rok Habinc, Pan-Adria Partners, Igor Milek, Programi EIC - SPIRIT Slovenija, Nina Urbanič, Slovenski podjetniški sklad, Samo Lubej, Prosperita Family Office, Boštjan Čeh, Labena Ventures, Mark Kalin, ABC Accelerator in Uroš Ačko, SID Upravljanje premoženja.
Slovenski trg tveganega kapitala postaja vse bolj dinamičen in raznolik. Ob rasti investicijskih aktivnosti in obsega naložb se povečuje tudi vsebinska pestrost vlaganj skladov tveganega kapitala, poslovnih angelov, družinskih investicijskih pisarn in javnih skladov, pri čemer vse večji poudarek dobivajo naložbe na področju deep-tech. Slovenija je v letu 2025 dobila tudi največji deep-tech sklad v Vzhodni Evropi – Vesna Deep Tech Fund.
Kljub rasti investicijske aktivnosti so investitorji opozorili na potrebo po boljšem povezovanju in sodelovanju med investitorji, po bolj stabilnem investicijskem okolju in bolj dolgoročni podpori uspešnim podjetnikom in podjetništvu v Sloveniji.
Kako povečati število investicijsko zrelih startupov
Ena ključnih razprav foruma je bila namenjena izboljšanju kakovosti in obsega investicijskega lijaka slovenskih startupov. Sogovorniki so izpostavili ozka grla, zaradi katerih del projektov ne doseže investicijske zrelosti, ter predlagali konkretne rešitve: večji poudarek na zgodnjem razvoju ekip, jasnejša pravila za prenos znanja in tehnologij ter boljše povezovanje podpornega okolja, javnih instrumentov in zasebnega kapitala.
Razpravo je moderiral Urban Lapajne (Start:up Slovenija), sodelovali pa so Nina Dremelj (Vesna VC, Poslovni angeli Slovenije), Vuk Lau (Silicon Gardens, GZS), Maja Tomanič Vidovič (Slovenski podjetniški sklad), Jakob Gajšek (mreža startup podpornega okolja, LUI & EIT Community) in Urša Jerše (Skupnost pisarn za prenos znanja).
Sredstva Evropskega sveta za inovacije (EIC) ostajajo priložnost, ki jo mora Slovenija bolje izkoristiti
Posebno pozornost so udeleženci namenili programom Evropskega sveta za inovacije (EIC), ki predstavlja vodilno investicijsko platformo za evropske »deep-tech« projekte in podjetja. V letu 2025 je bilo v okviru EIC razdeljenih več kot 1,07 milijarde evrov, vendar med podprtimi projekti ni bilo slovenskega. Podatki kažejo, da gre večina financiranja iz programa EIC v države stare članice EU. »Leto 2026 prinaša pomembne spremembe in nove instrumente, ki lahko bistveno izboljšajo uspešnost slovenskih prijaviteljev,« je poudaril Igor Milek, vodja nacionalne kontaktne točke za EIC pri SPIRIT Slovenija. Med novostmi je izpostavil EIC Advanced Innovation Challenges, ScaleUp Europe Fund, sprememb o ocenjevanja prijav na EIC Accelerator. Poleg tega si izboljšanje absorpcijskih sposobnosti lahko obetamo tudi skozi izvajanje vavčerske podpore Slovenskega podjetniškega sklada (pomoč in spodbuda slovenskim prijaviteljem) in nacionalni razpis Javne agencije RS za raziskave, razvoj in inovacije (ARIS) za prejemnike pečata odličnosti (EIC Seal of Excellence).
Od investicije do rasti: konkretne zgodbe uspeha
Forum je postregel tudi s praktičnimi primeri sodelovanja med startupi in investitorji, ki so pokazali, da so zaupanje, jasna strategija rasti in aktivna vloga investitorjev ključni dejavniki uspeha po investiciji. Svoje izkušnje so predstavili Aleš Pustovrh (Fil Rouge Capital) in Boštjan Kirm (HyperBUNKER), Jure Mikuž (South Central Ventures) in Janko Medja (LeanPay), Vuk Lau (Silicon Gardens) in Taja Benčina (Realtracing) ter Nina Dremelj (Vesna VC) in Tadej Tofant (Tofant).
Future 100 Slovenija: nov okvir za globalno rast
Predstavljena je bila tudi pobuda Future 500, v okviru katere bosta SPIRIT Slovenija in IEDC – Poslovna šola Bled kot nosilka pobude Future 500 vzpostavila program Future 100 Slovenija, namenjen najperspektivnejšim podjetjem z globalnim potencialom.
Stjepan Orešković, ustanovitelj pobude Future 500, je poudaril: »Slovenija uspešno razvija inovacijska podjetja na področjih deep-tech in zahtevnih B2B rešitev, a ključni izziv ostaja njihova pretvorba v podjetja, ki lahko hitro rastejo na evropski in globalni ravni. Maja bomo v okviru pobude Future 500 na konferenci PODIM objavili seznam Future 100 Slovenija – izbor podjetij z največjim potencialom za rast, ki jim iniciativa odpira dostop do znanja za pospešeno rast, kapitala, talentov in mednarodnih povezav.«
Direktorica SPIRIT Slovenija, Tamara Zajec Balažič, je ob tem poudarila: »Pobuda Future 100 Slovenija je pomemben korak k bolj strukturiranemu in dolgoročnemu razvoju podjetij z visokim potencialom rasti ter njihovemu vstopu na evropske in globalne trge.«
Kontakt, gradiva
Urban Lapajne, urban.lapajne@tovarnapodjemov.org, 041 372 418
Gradivo: Startup Nations Standards Report 2025 (ESNA)
Organizator dogodka
SPIRIT Slovenija, javna agencija
Partnerji dogodka
Iniciativa Start:up Slovenija
MGTŠ - Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport
Program sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada NextGenerationEU. Aktivnost se izvaja v okviru ukrepa C3.K8.RA »Delovanje in upravljanje RRI sistema« v okviru Načrta za okrevanje in odpornost.
