IZ PRAKSE: Kako postavit na trg digitalni produkt na področju zdravja?

Dne 4. oktober 2021 objavil Anemari Pediček
 

Se sprašuješ, kako bi na zdravstveni trg postavil svoj digitalni produkt? V okviru Startup Plus programa letos prvič, v sodelovanju s SPS, Tehnološkim parkom Ljubljana in Ljubljanskim univerzitetnim inkubatorjem poteka vertikalni pospeševalniški program za prejemnike finančnih spodbud Sklada na področju zdravja. S pomočjo prve delavnice na temo Razvoja (digitalnega) produkta na področju zdravja in dobrega počutja, ki je potekala na Tehnološkem parku v Ljubljani, 29. Septembra, si lahko pridobil/a številna znanja in izkušnje, ki jih potrebuješ za uspešno lansiranje digitalnega produkta na zdravstvenem področju. V nadaljevanju lahko spoznaš ključne nasvete.

 

Od inovacije do pacienta

Če želiš na zdravstveni trg postaviti digitalni produkt, moraš poznati ekosistem v zdravstvu, pojem troedinega kupca, zakaj je javno mnenje ključnih odločevalcev ali “Key opinion leaderjev” potrebno  in kaj novega prinaša regulativa za medicinske pripomočke. Več o tem sta nam povedala ena vodilnih strokovnjakinj na področju bioloških zdravil in ustanoviteljica podjetja TikhePharma, Mateja Urlep ter podjetnik, strokovnjak za marketing in soorganizator Healthday.si, Gregor Cuzak.

 

Ključno je poznavanje deležnikov zdravstvenega ekosistema

Pomembno je, da poznamo ekosistem v zdravstvu. Znotraj ekosistema imamo na eni strani regulatorje, na drugi strani pa zdravnike, bolnice in klinike z licencami ter plačnika, ki skrbi, da se porabi toliko denarja kot ga sistem ima. V samem zdravstvenem ekosistemu se pojavlja še industrija digitalnih pripomočkov in digitalne nege, industrija zdravstvenih pripomočkov in farmacevtske industrije, ki morajo od regulatorjev za lansiranje svojih izdelkov pridobiti licence. 

 

Kdo je “troedini” kupec?

Medicinski trg je izredno specifičen. V tem tržnem sistemu imamo t.i. “troedinega” kupca, ki je sestavljen iz:

  • pacienta, 
  • zdravnika in
  • plačnika. 

 

Pacient je tisti, ki ima potrebe. Zdravnik je tisti, ki ugotovi kaj je narobe s pacientom in kaj bi bilo zanj najboljše ter plačnik je tisti, ki odloči kaj od tega, kar zdravnik meni, da je dobro za pacienta, bo sploh plačal. V vlogi plačnika se lahko pojavi zavarovalnica, bolnica, zdravstveni dom itd., torej vsi tisti, ki posegajo v ta sistem. Zdravniki in drugi delavci zdravstvu so tisti, ki nam pomagajo priti do optimalne rešitve in mi smo tisti kot pacient, ki imamo problem. V tem sistemu imamo trojnega kupca, ker imamo tri odločevalce. Za uspeh moraš vplivati na vse tri. 

 

Ko imaš idejo in želiš na trg lansitati nov digitalni produkt ali aplikacijo moraš pogledati, kako boš na eni strani zadostil potrebam regulatorja, istočasno pa moraš biti pozoren tudi na to, kako bodo na tvoj produkt gledali zdravniki, saj so prav oni tisti, ki ga bodo priporočali ter kako bo na tvoj proizvod gledali plačniki, ki odločajo ali se bo tvoja rešitev sploh uporabljala. 

 

Zapomni si, ko razmišljaš o novih proizvodih, rešitvah, imej v mislih kako boš vsem trem ključnim akterjem to predstavil.

 

Ali poznaš ključne vplivneže ali “Key opinion leader-je” ?

Pri vstopu na zdravstveni trg potrebuješ nekoga, ki bo tvoje mnenje celovito in kredibilno prenesel strokovnjakom in zdravnikom. “Key opinion leader” je zelo pomemben pojem v zdravstvu. To je recimo zdravnik, katerega mnenje je ključno in ga ostali zdravniki in specialisti poslušajo. Brez zdravnika v ekipi, boš imel v zdravstvenem trgu imel/a velike težave. Gregor Cuzak priporoča, da imate v ekipi zdravnika. Bolj, ko je zdravnik “key opinion leader”, večje možnosti za uspeh na zdravstvenem trgu imaš. 

 

Pred vstopom na zdravstveni trg moraš še prepoznati, kdo je tvoj ambasador, kdo je tisti, ki je pravi odločevalec, ki bo imel največ glasu znotraj vseh komisij, znotraj zdravstvenega sistema. To je potrebno zelo dobro razdelat in o tem temeljito razmisliti. Torej, ko začneš z razvojem proizvoda moraš v svojo pot že zgodaj vključiti vse predstavnike, ki si jih identificiral, da bodo ti vedli, kako razvoj peljati in kako tebi ter tvoji ekipi svetovati. 

 

Kaj novega prinaša regulativa za medicinske pripomočke?

Novost je, da retroaktivno zelo težko vse načrtujemo vnaprej in predvidevamo. V bistvu nam prinaša nekaj zelo podobnega kot je v farmacevtiki pri razvoju zdravil, kjer moraš vnaprej načrtat in  predvidet, kakšni bodo učinke zdravil in jih nato preverit. Če jih dosežeš lahko zaključiš klinično študijo, če ne, ta pade. Pri medicinskh pripomočkih moraš vnaprej začrtat, kaj želiš s tem pripomočkom tudi doseči. Če tega ne načrtaš, je to za nazaj zelo težko popravljat. Seveda moremo proces postaviti, zmanjšati tveganje in postavit splošne zahteve varnosti ter učinkovitosti. Tukaj je cel kup zadev, ki jih moraš vnaprej preverit. 

 

Novost od letošnjega leta je, da moraš tudi klinično ovrednotiti. Vnaprej moraš ovrednotiti in predpostaviti cilje. Regulatornim organom moraš dokazati, da to kar predvidevaš, da bo tvoj proizvod naredil, tudi naredi.Vzporedno s kliničnim ovrednotenjem pa je potrebna tudi priprava tehnične mape. Preveri, kakšno tehnično mapo potrebuješ na strani SIQ. 

 

Mateja Urlep poudarja, da je ključno, da tekom celotnega razvoja sodelujete s tistimi, ki ste jih določili v prejšnjih korakih, da so ključni za vas. Na tak način bo vaš proizvod, storitev, app uspel na trgu. V kolikor že na začetku sodelujemo s ključnimi deležniki in jih vključimo v naš razvoj, smo na pravi poti, saj smo naredili strategijo predhodnega trženja oziroma “premarketing” in si trg na en način pripravili. 

 

Administrativni postopki

Medicinski pripomoček moraš prijaviti na JAZMP oziroma Javno agencijo Republike Slovenija za zdravila in medicinske pripomočke. SIQ te bo presojal ali z ekipo delate vse v skladu in dobili boste številko, na podlagi katere boste šli v evropsko bazo medicinskih pripomočkov. Svoj produkt boste lahko začeli tržiti po celi Evropi. 

 

 

 Vstop na zdravstveni trg je igra multidimenzionalnega šaha.                                                            -Gregor Cuzak

Mateja Urlep in Gregor Cuzak ti še enkrat priporočata, kaj je tisto ključno, ko se lotite digitalnega proizvoda, ki ga bi radi dali na trg na področju zdravstva:

 

 

 

Ne pozabi na varstvo podatkov

Matjaž Drev, eden izmed največjih strokovnjakov na področju varovanja podatkov v Sloveniji, nam je razložil ključne stvari, ki jih na področju varovanja podatkov moramo poznati. 

 

 

V zdravstvu imamo vedno več podatkov v digitalni obliki, kar prinaša vedno več tveganj, a po drugi strani tudi vedno več priložnosti.  

 

Pa poglejmo tveganja, ki se največkrat pojavljajo v zdravstvu:

  • Velika količina občutljivih podatkov

V zdravstvu imamo eno specifiko, podakte, ki so po GDPR tretirani kot posebne vrste podatki ali po ZVOP-1 občutljivi podatki. V to vrsto podatkov spadajo občutljivi osebni podatki (npr. Elektronske kartoteke) in teh je v zdravstvenem sektorju ogromno. V drugih sektorjih je teh bistveno manj, zato moremo biti pri upravljanju z njimi pazljivi. 

  • Kompleksni informacijski sistem

Zdravstveni informacijski sistemi so zelo kompleksni, ker niso nastali v enem kosu, ampak so rasli organsko, recimo eno rešitev je v prostem času sprogramiral zdravnik, potem se je kupila druga rešitev, z zamenjavo vodstva se je sistem ponovno menjal in imamo labirint. 

  • Pametna medicinska oprema

Imamo vedno več “medicinske” pametne opreme, kjer se soočamo s problemi posodabljanja. Nekatere rešitve imajo/nimajo posodobitev ali bi bilo potrebno za njih plačevati. Pojavlja se tudi problem integracije medicinske opreme z informacijskimi sistemi. 

  • Zakonita obdelava podatkov

Jedro GDPR je zakonita obdelava podatkov. Karkoli se dela s podatki mora biti pokrito. Če samo razvijamo aplikacijo, načeloma za nas to načelo ni bistveno. V primeru, da podatke zbiramo in z njimi delamo pa moramo biti pokriti. To je veliko bolj pomembno kot vsi varnostni ukrepi. 

  • Neurejena pogodbena obdelava

Tu bomo hitro v igri, če bomo delali za bolnišnice in zdravstvene domove kot neke firme, ki dostopajo do podatkov, nudijo podporo ali svoje serverje za hranjenje podatkov. V tem primeru smo pogodbeni obdelovalec in za uspešno poslovanje potrebujemo urejene pogodbe. 

  • Informacijska varnost 

Informacijska varnost v zdravstvu je zelo slaba. To lahko izrabimo tudi kot prednost, ker lahko na trg ponudimo stvari, ki še ne obstajajo.

  • Nenamerno oškodovanje, interne zlorabe in hekerski napadi

Pojavlja se vedno več nenamernega oškodovanja, zato moremo skrbet, da ga s svojimi rešitvami zmanjšujemo. Veliko je tudi internih zlorab, katere lahko zmanjšamo s pomočjo beleženja pristopov. Pojavljajo pa se tudi hekerski napadi, katere lahko zmanjšamo s pomočjo poznavanja pravil uporabe elektronske programske opreme. 

 

Po poglejmo tveganja, ki se največkrat pojavljajo v zdravstvu:

  • Velika količina občutljivih podatkov

V zdravstvu imamo eno specifiko, podakte, ki so po GDPR tretirani kot posebne vrste podatki ali po ZVOP-1 občutljivi podatki. V to vrsto podatkov spadajo občutljivi osebni podatki (npr. Elektronske kartoteke) in teh je v zdravstvenem sektorju ogromno. V drugih sektorjih je teh bistveno manj, zato moremo biti pri upravljanju z njimi pazljivi. 

  • Kompleksni informacijski sistem

Zdravstveni informacijski sistemi so zelo kompleksni, ker niso nastali v enem kosu, ampak so rasli organsko, recimo eno rešitev je v prostem času sprogramiral zdravnik, potem se je kupila druga rešitev, z zamenjavo vodstva se je sistem ponovno menjal in imamo labirint. 

  • Pametna medicinska oprema

Imamo vedno več “medicinske” pametne opreme, kjer se soočamo s problemi posodabljanja. Nekatere rešitve imajo/nimajo posodobitev ali bi bilo potrebno za njih plačevati. Pojavlja se tudi problem integracije medicinske opreme z informacijskimi sistemi. 

  • Zakonita obdelava podatkov

Jedro GDPR je zakonita obdelava podatkov. Karkoli se dela s podatki mora biti pokrito. Če samo razvijamo aplikacijo, načeloma za nas to načelo ni bistveno. V primeru, da podatke zbiramo in z njimi delamo pa moramo biti pokriti. To je veliko bolj pomembno kot vsi varnostni ukrepi. 

  • Neurejena pogodbena obdelava

Tu bomo hitro v igri, če bomo delali za bolnišnice in zdravstvene domove kot neke firme, ki dostopajo do podatkov, nudijo podporo ali svoje serverje za hranjenje podatkov. V tem primeru smo pogodbeni obdelovalec in za uspešno poslovanje potrebujemo urejene pogodbe. 

  • Informacijska varnost 

Informacijska varnost v zdravstvu je zelo slaba. To lahko izrabimo tudi kot prednost, ker lahko na trg ponudimo stvari, ki še ne obstajajo.

  • Nenamerno oškodovanje, interne zlorabe in hekerski napadi

Pojavlja se vedno več nenamernega oškodovanja, zato moremo skrbet, da ga s svojimi rešitvami zmanjšujemo. Veliko je tudi internih zlorab, katere lahko zmanjšamo s pomočjo beleženja pristopov. Pojavljajo pa se tudi hekerski napadi, katere lahko zmanjšamo s pomočjo poznavanja pravil uporabe elektronske programske opreme. 

 

Orožje birokracije

Ključna orožja birokracije, katere moraš poznat so: 

  • GDPR

Ko govorimo o osebnih podatkih je GDPR temelj. GDPR oziroma General Data Protection Regulation je uredba, ki jo je sprejel Evropski parlament in je stopila v veljavo maja 2018. Prinaša novosti na področju pridobivanja, obdelovanja in hranjena podatkov. Matjaž pravi, da če jo poznaš, si rešen. 

  • ZVOP-1 ali Zakon o varstvu osebnih podatkov, se še vedno uporablja, ampak ureja samo določena specifična področja.
  • Varnostni standardi

Priporočljivi varnostni standardi so ISO 27001 (informacijska varnost) in ISO27701 (varstvo osebnih podatkov). Tukaj gre za regulacijo procesov v organizaciji.

  • OWASP TOP10

 Če razvijaš spletno aplikacijo, je priporočljivo, da pogledaš to spletno stran www.owasp.org/www-project-top-ten/). Mogoče se bodo ta priporočila, v določenih razpisih že zahtevala. Priporočilo Matjaža je, da pogledate teh 10 kritičnih ranljivosti. 

  • Uredba (EU) 2017/745 in ISO 13485

Ta uredba odloča, kdaj je neka naprava medicinska in kdaj ne. ISO 13485 se uporablja za podelitev ustrezne kakovosti medicinske naprave. Če boš pri SIQ želel certificirat, boš moral upoštevat ISO 13485 standard.

  • Medicinske aplikacije

Če razvijaš aplikacijo na področju zdravstva preveri spletno stran , kjer lahko dobiš različne evropske certifikate. 

 

Kaj je DPIA in zakaj pomembna? 

Ko deluješ na področju obdelave podatkov moraš nujno poznati tudi DPIA oziroma Data protection impact assessments. GDPR namreč zahteva izdelavo DPIA za vse procese, za katere obstaja možnost, da bodo imeli visoko tveganje za svobode in svoboščine fizičnih oseb. DPIA ti bo pomagala identificirati in zmanjšati tveganja, ki se pojavljajo pri obdelavi osebnih podatkov. S pomočjo DPIA se lahko izogneš nevarnostim in ugotoviš, da določene stvari ne bodo šle skozi. DPIA ti tudi pomaga ugotoviti, kje so tvoje ranljivosti in kritične točke, ki še jih moraš odpraviti. 

 

Štiri faze DPIA

Matjaž svetuje, da izvedba DPIA poteka v štirih fazah, ki so sestavljene iz konteksta, tveganja, ukrepov in poročila. 

 

Kontekst

V prvi fazi moraš opredeliti kontekst obdelave, v katerem opišeš nabor podatkov, ki jih boš uporabil, namen obdelave, podatkovne tokove, načine pridobivanja podatkov, načine in sredstva obdelave podatkov, udeležene subjekte, ki so lahko upravljavci, obdelovalci in uporabniki ter rok hrambe. 

 

Tveganja 

Sledi druga faza, ki se nanaša na ugotavljanje možnih tveganj, pri čemer moraš biti pozoren na raven tveganja. Tukaj se moraš osredotočiti na ocenjevanje ravni tveganja, torej katera uresničitev je bolj verjetna in kaj ima lahko težje posledice.

 

Ukrepi

V tretji fazi sledijo ukrepi s pomočjo, katerih navedeš, kaj bo potrebno storiti, da se tveganjem izognemo ali jih znižamo na sprejemljivo raven. Imej v mislih, da se boste v podjetju vsem tveganjem težko izognili, a veliko pomeni že to, da jih znižate na sprejemljivo raven.

 

Poročilo 

Zadnja faza, ki sledi je proočanje. Ob ustrezni izvedbi prvih treh so nastali zapisi, ki jih moraš sistematično vključiti v poročilo. Poročilo mora biti sestavljeno tako, da bo iz njega razvidno, da ste izvedli vse faze in upoštevali zahtevane kriterije. Priporoča se tudi, da ima DPIA poročilo povzetek in zaključke. 

 

Poglej, kateri ključni nasvet je tisti, ki ti ga Matjaž svetuje: 

 

 

Podjetja še vedno premalo investirajo v uporabniško izkušnjo

Uporabniška izkušnja je investicija z visoko dodano vrednostjo. Dobra izkušnja zahteva načrtovanje, testiranje, upravljanje in investicije. Imej v mislih, da se skozi čas preminja in, da se nenehno mora nadgrajevati. 

 

V nadaljevanju smo zate pripravili nekaj nasvetov v okviru pogovorov, ki jih moraš upoštevati pri vzpostavitvi dobre uporabniške izkušnje:

  • Pogovarjaj se z uporabniki.
  • Raje poslušaj kot, da preveč govoriš.
  • Podajaj odprta vprašanja, ne vprašanja na katera dobiš odgovor DA ali NE, poskušaj doseči,  da se stranke čim bolj razgovorijo in da dobiš čim bolj detaljne informacije.
  • Zmeraj vrtaj globje, zakaj nekaj strankam ni všeč? Ne zadovolji se z enostavnim odgovorom, saj boš z detaljnim odgovorom uporabnika lažje razumel.
  • Poskrbi za sproščeno vzdušje brez obsojanja, naj bo prijetno.
  • Zapisuj, ampak istočasno opazuj svojega sogovornika. Opazuj situacijo in se prilagodi. 
  • Naj sprašuje najbolj primeren član ekipe, eni so veliko bolj socialna bitja kot drugi, naj sprašuje in se pogovarja z uporabniki tisti, ki je najbolj socialen. 
  • Takoj po pogovoru, naredi zapisnik.
  • Oblikuj bazo pogovora na ta način, da bodo ljudje za tabo znali priti do zaključkov. 

 

Uporabniška izkušnja ne bi smel biti samo en korak, ampak bi mogel bit mindset celotne ekipe, od oblikovalca, marketing managerja, direktorja itd.

 

UX izrednega pomena tudi v startupu SmartOptometry

Kako pomembna je uporabniška izkušnja ali UX za podjetnike, smo lahko spoznali preko startup podjetja SmartOptometry. Direktor podjetja in kolumnist v reviji Finance, Žan Menart, nam je zaupal več o UX v njihovem podjetju. V podjetju se ukvarjajo z oblikovanjem produktov za otroke, kar pomeni, da more biti njihov user face prijazen, enostaven in privlačen.

 

 

UX ključna stvar za njihovo podjetje

Žan je povedal, da pri njih UX ni samo sestavni del, ampak je ključna stvar. Podjetje Smart Optometry je staro šest let in skozi leta so delali različne software za očesno industrijo. Kmalu so od zdravnikov dobili feedback, da imajo težave z otroki, ki potrebujejo trening vida. Ključen problem je bil, da morajo otroci od doma izvajati vaje za vid, ki niso zanimive. Sicer so obstajali že računalniški programi z vajami za trening vida, a so bili zastareli in nezanimivi, kar otroke ni pritegnilo. Smart Optometry je razvil software, s pomočjo katerega otroci trenirajo vid skozi igro. Skozi UX pa se niso soočali samo z izzivom, kako ustvariti otrokom zanimiv software, ampak tudi kako ustvariti produkt za zdravje, ki je zanimiv in logičen staršem, ki so plačniki izdelka ter stakeholderjem oziroma zdravnikom. 

 

 

Preglednost je izrednega pomena 

Ugotovili so, da je v njihovem primeru izgled ali design komaj na četrtem mestu. Na prvem mestu je bila preglednost, torej da uporabnik vedno dobi stvar, ki jo pričakuje. Na drugo mesto so postavili “user flow”, ki vključuje reakcijo stanke in katere informacije morajo lansirati. Tretje mesto se nanaša na pojasnjevalno funkcijo, ki je pri UX izrednega pomena. Tukaj Žan poudarja, da lahko marsikaj razložimo z besedami ali grafično. Šele na četrto mesto so postavili izgled, saj so oni dober UX izgradili s prej omenjenimi stvarmi. 

 

Za dober UX potreben feedback 

UX je bil za njih sestavni del razvoja že od samega začetka. Ko so začeli z razvojem so imeli testno skupino 35 otrok in staršev ter očesno kliniko v Ljubljani. V svoj razvoj so nenehno vključevali otroke in potencialne stranke-starše ter zdravniki, s katerimi so imeli na 2 ali 3 tedne sestanke. Na teh so debatirali o tem, kaj jim je všeč in ne. Takšen način je sicer bil tako časovno kot programersko naporen, a so le tako dobili tisti pravi feedback in ponesli produkt v pravo smer. Žan pravi, da je za njih UX enako pomemben kot medicinski aspekt. 

 

Umetna inteligenca je pomemben del prihodnosti

Nekaj več o umetni inteligenci, uspešnem delovanju te in primeru, kako so jo uporabili v startupu MedicoApps nam je povedal predstojnik centra za umetno inteligenco na Univerzi v Mariboru, Vili Podgorelec

 

Umetna inteligenca ali AI je izredno učinkovito orodje, ki zajema obdelavo podatkov na poseben način. V bistvu je precej neinteligentna, saj slepo sledi nekim pravilo. Umetna inteligenca se uči predvidevati in napovedovati s pomočjo tehnik strojnega učenja.

 

Uspešen proces umetne inteligence 

Če želimo, da je proces umetne inteligence uspešen, moramo najprej spoznat domeno ali področje, da bomo sploh vedeli, katere karakteristike so tiste, ki jih lahko našemu sistemu predstavimo, da se bo iz njih nekaj naučil. Ko poznamo domeno sledi oblikovanje ciljnega nabora podatkov. Tukaj izberemo tiste podakte, s katerimi bomo naš sistem učili. Pomembno, da izberemo pravi nabor podatkov glede na lastnosti, karakteristike in značilnosti s pomočjo, katerih bo sistem znal napovedat rezultate. Ti podatki navadno niso v taki obliki, da bi jih lahko direktno uporabili, ampak jih moramo na na ustrezen način predelati, prečistiti, odstranit šume itd. Podatki morajo biti v ustrezni obliki, da jih bo sistem zaznal. 

Ko imamo podatke sledi določitev funkcij strojnega učenja oziroma določitev sistema umetne inteligence, ki jo želimo imeti. Ko to določimo, izberemo ustrezna podjetja, lagoritem ustrezno uglasimo, da dobimo nek napovedni model, ki ga bomo lahko uporabili. 

Sledi interpretacija oziroma razumevanje, kako model deluje. Zadnji korak zajema vrednotenje, ki nam pove, kako uspešen je model pri svojem delovanju. 

Ko je celoten proces v ustreznem stanju, lahko pričakujemo solidne rezultate. 

 

Preberi, kako so uporabili umetno inteligenco pri startupu MedicoApps

 

Pospeševalniški program Health Tech Growth

Slovenski podjetniški sklad je v okviru programa Startup Plus, v sodelovanju s Tehnološkim parkom Ljubljana in Ljubljanskim univerzitetnim inkubatorjem, organizira vertikalni pospeševalniški program, ki je brezplačno na voljo vsem prejemnikom finančnih spodbud Sklada na področju zdravja. V okviru programa je za udeležence bil pripravljen program Partner Hack, trenutno potekajo štiri izobraževalne delavnice, v prihodnosti pa še jih čaka konferenca vertikalnega pospeševalnika zdravja in dve neformalne srečanji skupnosti.

 

Poglej, kaj o prvi delavnici pravi eden izmed udeležencev, Darko Đurić:

 

 

 

Številni odlični programi Startup Plus

Slovenski podjetniški sklad pa za portfeljska podjetja organizira tudi številne druge vrhunske podjetniške programe kot so Pospeševalniški program push2start, Startup klinika, SK GROWTH CAMP, NextRound, GROWdigital, KorpoStart, INTL, Nextround, Šola za investitorje,  HardwareSTART, CEED Founders Talk in ScaleUPgrade. Vsebinski programi učinkovito dopolnjujejo finančne produkte P2, SK75 in SI-SK, ki slovenskim zagonskim podjetjem zagotavljajo od 54.000 EUR do 600.000 EUR zagonskih sredstev.

 

SPOZNAJ DRUGE PROGRAME TUKAJ

 

###

 

Vsebinsko podporo za prejemnike finančnih produktov P2, SK75 ali SI-SK po shemi "de minimis" sofinancirata Slovenski podjetniški sklad in Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Izvaja se na podlagi programa Vsebinska podpora prejemnikov sredstev (MSP) v obdobju od 2018 do 2023 v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020.

 

 

Značke
Startup MGRT SPS
Izvedba: Mojdenar IT d.o.o.