Ljubljana, 3. december 2025. Tehnološki center LjubljanaTech je bil do zadnjega kotička napolnjen. Več kot 180 podjetnikov, investitorjev, mentorjev in predstavnikov podpornega okolja se je zbralo na Forumu 100 % Start:up 2025, osrednjem letnem srečanju slovenske startup skupnosti. Dogodek je jasno pokazal, da se leto 2026 oblikuje kot leto velikih premikov: z novimi finančnimi instrumenti, okrepljeno podporo globalnim ambicijam in konkretnimi programi za razvoj podjetij v dobi umetne inteligence.

Vizija države: »Startup ekosistem mora postati motor globalne rasti«

Forum je odprl Matevž Frangež z Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport z besedami: »Slovenska startup strategija je po pristopu od spodaj navzgor definirala pet strateških iniciativ z jasno ambicijo, da Slovenijo spremenimo v enega od najboljših start up ekosistemov v Evropi, z zelo jasno idejo, kako bomo to naredili.«

V nadaljevanju je predstavil dosežen napredek ter izzive pri uveljavljanju sprememb na petih ključnih področjih Slovenske startup strategije. Prav tako je poudaril ključne programe in spodbude za zagonska podjetja v letu 2026, ki so jih predstavniki izvajalski inštitucij MGTŠ bolj podrobno predstavili v nadaljevanju programa. 
 

Svež kapital in novi programi v 2026

V nadaljevanju programa so udeleženci spoznali ključne programe, ki bodo podjetnikom in bodočim podjetnikom na voljo v letu 2026. Spodaj izpostavljamo ključne programe po posameznih institucijah.

Manfred Lepej in Ana Vele iz Slovenskega podjetniškega sklada sta predstavila nabor programov in financiranj, ki jih na Skladu pripravljajo za 2026:

• P2 2026 – 72.000 € nepovratnih sredstev, predviden datum objave v februarju.
• Podporne storitve in druge aktivnosti za inovativne potencialne podjetnike in podjetnike.
• Pospeševalniški programi in mentorstva v okviru programa Razvojni Plus: Čezmejni pospeševalnik ZDA in UAE, AI pospeševalnik, pospeševalnik Zdravje in Investicijski bootcamp.
• Vavčerji za različne storitve.
• Druge oblike financiranja za zrelejše faze projekta, ki jih zagotavlja Sklad.   

Dve ključni spletni strani za spremljanje najav in objav sta podjetniskisklad.si in razvojniplus.podjetniskisklad.si. 

Barbara Režun iz Urada RS za intelektualno lastnino je prestavila:

• IP Management Clinic, ki predstavlja NOV celovit program za zaščito in upravljanje intelektualne lastnine. Prijave so odprte in jih zbirajo do konca januarja 2026 na povezavi tukaj.
• Diagnostično orodje WIPO za intelektualno lastnino.
• Priročnik Podjetniške ideje: vodnik po intelektualni lastnini za zagonska podjetja.

Program, priročnike in financiranja podjetniki najdejo na njihovi spletni strani gov.si.

Vladimir Milovanović iz SPIRIT Slovenija je predstavil ključne programe za pomoč pri internacionalizaciji slovenskih startupov v 2026: 

• Startup delegacija na dogodke: Startup Grind v San Franciscu, ViennaUP na Dunaju, How to Web v Romuniji in Slush na Finskem,
• podpora različnih domačih dogodkov za startupe,
• vodenje projekta slovenske startup baze.  

Ključne informacije so in bodo objavljene na njihovi spletni strani spiritslovenia.si.  

10 milijonov EUR dodatnega kapitala za najboljše ekipe

Slovenski tehnološki sklad je letos dodatnih 10 milijonov EUR usmeril v Silicon Gardens Fund in Tivoli Partners, kar bo omogočilo investicije v nove hitro rastoče slovenske tehnološke ekipe. ”Dodatni kapital v celoti upravljata oba izbrana sklada, tako da se lahko podjetniki obrnejo neposredno na njih” je povedala Nina Urbanič iz Slovenskega podjetniškega sklada. 
 

Krešo Gotovac iz Silicon Gardens je povedal, da bo dodatni kapital omogočil še več investicij, njihovi investicijski kriteriji pa se niso spremenili. “Iščemo ambiciozne ekipe, ki razvijajo v globalni trg usmerjene rešitve z jasnim diferenciatorjem in velikim tržnim potencialom,” je dodal. V pogovoru s Krešom in Nino je sodelovala tudi Taja Benčina iz startupa Realtracing, ki je prejel tako zagonsko spodbudo P2 Slovenskega podjetniškega sklada kot lastniško investicijo Silicon Gardens.

Taja Benčina je poudarila pomembnost razpoložljivosti različnih virov za podjetja v zgodnji razvojni fazi: »Kombinacija P2 subvencije in investicije Silicon Gardens nam je omogočila eksponentno hitrejši razvoj in hitrejšo validacijo na trgu. Za mlado ekipo je to prednost, ki se pozna vsak dan.«

AI kot motor konkurenčnosti: od “hype-a” do konkretnih rezultatov

Razprava med ustvarjalci AI rešitev je zelo jasno pokazala razkorak med tem, kako enostavno je danes narediti impresiven AI demo, in kako zahtevno je iz tega razviti stabilen, uporaben produkt. Jure Sotošek je poudaril, da je »zelo lahko pokazati nekaj, kar izgleda magično«, a da po njegovih izkušnjah velika večina AI pilotnih projektov propade, ker ne preide iz eksperimenta v realno uporabo. Ključno je postopno uvajanje AI-ja tam, kjer je dodana vrednost nedvoumna, in ne poskus nadomeščanja celotnega človeškega procesa naenkrat.

Andrej P. Škraba je izpostavil pomen zgodnjega lansiranja: če te ni malo sram prve verzije produkta, si lansiral prepozno. Astra AI se je razvijala skozi nenehno opazovanje vedenja uporabnikov, ne z neposrednim spraševanjem, kaj si želijo. Produkt se je oblikoval skozi uporabo, napake in popravke. 

Drago Radin je opozoril, da brez kakovostnega konteksta – strukturiranih podatkov, pravilnih pravic dostopa in sledljivosti virov – AI agenti ne morejo delovati zanesljivo v poslovnem okolju.

Panel je jasno pokazal, da trenutne omejitve AI-ja niso le tehnične, temveč predvsem produktne in organizacijske: napačen kontekst, prevelika pričakovanja in pomanjkanje potrpežljivosti vodijo v razočaranja.

Trije konkretni nasveti:

1. Pri razvoju AI rešitve najprej rešite en zelo ozek, jasno merljiv problem – šele nato razmišljajte o širjenju funkcionalnosti.
2. Ne gradite produkta na predpostavkah, temveč na dejanskem vedenju uporabnikov – opazujte, kje AI res pomaga in kje postane ovira.
3. AI obravnavajte kot del produkta, ne kot samostojno funkcijo: brez dobre uporabniške izkušnje in jasne vloge v procesu tudi najboljši model ne prinaša vrednosti.

Intelektualna lastnina v dobi AI: nova pravila igre

Panel o intelektualni lastnini in umetni inteligenci je pokazal, da pravna tveganja pri AI niso abstraktna ali prihodnja, temveč zelo konkretna in že prisotna. Mojca Pečar je pojasnila, da avtorsko pravo varuje izključno rezultat človeške ustvarjalnosti. Kadar je rezultat ustvarjen pretežno z umetno inteligenco, brez jasno izkazljivega človeškega prispevka, praviloma ni avtorsko varovan. Zato postaja dokumentiranje procesov, vhodov in sprememb ključno za vsakogar, ki želi uveljavljati pravice.

Teja Pirnat je poudarila, da AI Act večini startupov ne nalaga pretiranih obveznosti, a uvaja pomembna pravila transparentnosti, odgovornosti in obveščanja uporabnikov. Veliko večje tveganje kot sama regulativa predstavlja nepremišljena uporaba zunanjih AI orodij, zlasti pri obdelavi osebnih podatkov in poslovnih skrivnosti. Primeri t. i. shadow AI kažejo, da do kršitev pogosto prihaja znotraj organizacij, brez vednosti vodstva.

Razprava se je zaključila z opozorilom, da se z razvojem zakonodaje širi tudi odgovornost integratorjev AI rešitev – podjetij, ki modele vključujejo v svoje produkte – ne glede na to, ali so modele razvila sama ali jih uporabljajo kot zunanjo storitev.

Trije konkretni nasveti:

1. Pred uporabo zunanjega AI orodja vedno preverite licenčne pogoje in dovoljene načine uporabe – še posebej za učenje modelov in komercialno rabo.
2. V podjetju vzpostavite jasna notranja pravila, kaj zaposleni smejo in česa ne smejo vnašati v AI orodja, tudi za “hitre” interne naloge.
3. Že v zgodnji fazi razmislite, kdo nosi odgovornost, če AI v vašem produktu povzroči škodo – in to vprašanje naslovite pogodbeno, ne šele ob težavi.
    

Osrednje stičišče slovenskega startup ekosistema

Forum 100 % Start:up 2025 se je zaključil v znamenju intenzivnega mreženja. Dvorano so napolnili pogovori o investicijah, partnerstvih in novih idejah, številni udeleženci pa so odšli z zelo konkretnimi informacijami, kontakti in naslednjimi koraki za leto 2026.

Dogodek je še enkrat potrdil svojo vlogo osrednjega stičišča slovenskega startup ekosistema – prostora, kjer se strategije prevedejo v programe, ideje v projekte in ambicije v globalne zgodbe.

FOTOGALERIJA
 

Poglej wrap-up video dogodka 👇

Več o programu RazvojniPlus

Slovenski podjetniški Sklad v okviru programa Razvojni Plus nudi visoko specializirano vsebinsko podporo inovativnim startupom in MSP-jem na poti do hitrejše, globalne in trajnostne rasti. Udeležencem omogoča strokovno svetovanje, ciljno usmerjena usposabljanja, študijske obiske, mreženje, match-making ter promocijsko-izobraževalne dogodke. Program krepi ključne kompetence podjetij, povečuje njihovo konkurenčnost in jih učinkovito povezuje z investitorji, partnerji ter tujimi trgi. Namenjen je podjetjem, ki so aktualni prejemniki spodbude P2 ali imajo s Skladom aktivno pogodbo SK ali SI-SK ter podjetjem vpisanim v Register inovativnih zagonskih podjetij ter drugim inovativnim MSP-jem, vključno s hitro rastočimi podjetji (scale-upi). Izvaja ga Slovenski podjetniški sklad v sodelovanju z vodilnimi javnimi in zasebnimi izvajalci podjetniškega ekosistema. Sofinancirata ga Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Operacijo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Izvaja se na podlagi programa »Vsebinska podpora za hitrejšo globalno in trajnostno rast inovativnih MSP (RazvojniPlus Program)« v okviru Programa evropske kohezijske politike v obdobju od 2021 do 2027.