Akcijski načrt Slovenija - dežela inovativnih zagonskih (startup) podjetij

 

Vlada Republike Slovenije je svoje zavedanje, da so startup podjetja izjemnega pomena za razvoj slovenskega gospodarstva in spodbujanje podjetništva, potrdila tudi z marca 2018 sprejetim akcijskim načrtom Slovenija - dežela inovativnih zagonskih (startup) podjetij.

 

Začetki nastajanja akcijskega načrta Slovenija - dežela inovativnih zagonskih (startup) podjetij segajo v leto 2017, ko je startup skupnost pripravila celovit pregled ovir, ki otežujejo podjetniško pot startup podjetjem, in dokument Zaznane ovire skupnosti startup podjetij maja 2017 na PODIM konferenci predala predstavnikom Vlade Republike Slovenije.

 

Vlada RS se je novembra istega leta seznanila z dokumentom in imenovala medresorsko delovno skupino za izboljšanje nacionalnega startup ekosistema pod vodstvom državnega sekretarja Tadeja Slapnika za odpravo teh ovir, ki jo sestavljajo tudi uspešni in ugledni startup podjetniki, investitorji, predstavnik Start:up Slovenija in pravna strokovnjakinja.

 

 

 

 

Delovna skupina je podrobneje obravnavala vseh 34 ovir in se opredelila glede posamezne ovire ter začrtala aktivnosti za njihovo odpravo. Ugotovila je, da so bile nekatere ovire medtem že odpravljene oziroma je za njihovo odpravo zadostovala že pravilna interpretacija zakonskih določb. Za druge ovire pa je pripravila akcijski načrt za njihovo odpravo.

 

Akcijski načrt Slovenija - dežela inovativnih zagonskih (startup) podjetij tako vključuje 17 ovir in predloge aktivnosti za njihovo odpravo.

 

 

Napredek je nenehen in na nekaterih področjih so se že zgodili veliki premiki, področja, kamor se vlaga največ napora, so:

  • Vzpostavitev registra startup podjetij, ki je bila opredeljena s sprejemom Zakona o spodbujanju investicij in ga vodi Slovenski podjetniški sklad. Register startup podjetij je vzpostavljen in ne ponuja le pregleda startup ekosistema na enem mestu, ampak da podjetjem potrditev, da so startupi, kar lahko koristi tudi pri prijavah na razpise, tako slovenske kot evropske. S tem se krepi tudi vloga Slovenije kot dežele zagonskih podjetij in je sporočilo odločevalcem, naj startup podjetjem posvečajo še več pozornosti.
  • Omogočanje poslovanja slovenskih podjetij na Google Merchant: Amazon Europe bo po aktivnostih, ki jih je izvedlo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, omogočil poslovanje slovenskim podjetjem preko platform Amazon in Google Merchant.
  • Lažje zaposlovanje tujcev v startup podjetjih, ki bo omogočeno s spremembo Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev, ki bo prinesla tudi poenostavitev in izjemo od rednega postopka zaposlovanja tujcev v startup podjetjih. Hkrati pa poteka projekt eBDP, ki bo omogočil tudi digitalizacijo postopkov zaposlovanja.
  • Omogočanje ustanovitve/dokapitalizacije podjetja v Sloveniji iz tujine, kar bo omogočila odprava zahteve, da morajo biti za ustanovitev ali dokapitalizacijo podjetja investitorji fizično prisotni v Sloveniji.
  • Izgradnja sistema opcijskega nagrajevanja, kar je uveljavljen mehanizem v startup svetu. Aktivnost za dosego tega ukrepa je trenutno osredotočena na prirpavo strokovnih podlag za odločanje o optimalnih rešitvah.

 

Podpri predloge in sporoči, ali si zaznal še kakšen sistemski izziv ali oviro.

Izvedba: Mojdenar IT d.o.o.