Novica

Jakob Gajšek: Želel bi si videti več prelomnih idej

/4.12.2018, Avtor: Mitja Sagaj
Jakob Gajšek. Tisti poznavalec startup ekosistema, ki ga boste, četudi ga še ne poznate, prepoznali po finem škotskem karu, na katerega prisega, ko gre za modo. Sicer pa je eden od ustanovnih članov ABC Pospeševalnika nedavno prevzel direktorsko mesto Ljubljanskega univerzitetnega inkubatorja (LUI), ki soustvarja podjetniško okolje predvsem s pomočjo startupom v najzgodnejših fazah. V pogovoru za Start:up Slovenija govori Jakob med drugim tudi o tem, zakaj je zdaj svojevrstna ničelna točka slovenskega startup ekosistema, o največjih izzivih slovenskih startupov in o tem, zakaj je morda bolje, da investitorskega denarja ni preveč.

Jakob Gajšek: "V tem trenutku sem zelo optmističen glede dogajanja v ekosistemu."


Upam, da so exiti trend

V kateri fazi, pa tudi v kakšni kondiciji je slovenski startup ekosistem tačas?
"Zelo zanimivo je to, da je ekosistem začel dozorevati. Vidimo prve rezultate tudi z vidika exitov, lani je bil to Outfit7, pa Zemanta in še kaj, nedavno je bil Bitstamp in naenkrat so se začeli kazati rezultati, kar je sicer najtežje doseči. In ko imaš rezultate, imaš hkrati tudi dokaz, da zadeva deluje. In to mi je zelo všeč, v tem trenutku sem zelo optmističen glede dogajanja v ekosistemu. Ekosistem dozoreva z vidika podjetij, ki so izšla iz njega. Kar nekaj sprememb se je zgodilo tudi v podpornem okolju, v ABC-ju, LUI-ju, Tehnološkem parku Ljubljana …, govori se tudi o novem investicijskem skladu. Zdaj je svojevrstna ničelna točka in to vidim kot zelo dobro priložnost za celoten ekosistem, da stopi nekaj korakov naprej."

Je to tudi priložnost, da se nekatere zadeve postavijo bolj optimalno kot doslej?
"Vsekakor. Vedno verjamem v to, da je več sodelovanja bolje. Kar veliko se sodeluje na nivoju posameznih ekosistemov in na nivoju celotne države, tako da več sodelovanja in krepitev Slovenije kot lokacije, kamor pride startup narediti tudi kak tujec, je super. ABC je veliko naredil, Podim tudi …"

So kaki generalni trendi, ki se pojavljajo v skupnosti, morda doma, v regiji, globalno?
"Upam, da so exiti trend, ampak z vidika tehnoloških trendov … ti so globalno kar jasni, predvsem umetna inteligenca, o njej se veliko govori, pa informacijsko-komunikacijske tehnologije, pa 'life science' in področje hrane, tudi biotehnologija, medicinske tehnologije … O tem se pri nas relativno malo govori, a globalno je to zelo zanimiv trend. Tukaj je poteben drugačen podporni ekosistem, ker se drugače razvija, je pa trend, ker so se tehnologije zelo pocenile, vse v zvezi z genetiko je zelo vroče globalno, tudi pri nas in v regiji. Opažam sicer, da startupi malo preveč radi delajo derivativne stvari. Gledajo, kaj je drugje že uspešno in naredijo neko verzijo tega. Želel bi si videti več prelomnih idej. Da, preden se lotijo resnega dela, pogledajo, kaj je najbolj smotrno, v kaj se investira, kje trgi najbolj rastejo … tudi to, za kaj je pravi timing. Pri nas startupi malo pozabljajo na timing in tukaj v primerjavi z globalnimi trendi nismo najboj sinhronizirani."



Tepe nas, da ne znamo prodajati

Scena se sicer nekoliko umirja, zaznati je tudi manj startupov, je morda to povezano tudi z naštetim?
"Dobro vprašanje, a ne vem, če je to povezano. Prej se mi zdi, da je to, da je manj startupov boljše zato, ker tisti, ki se lotijo startupa, vedo, zakaj so se ga lotili. Ne, ker bi se ga morali lotiti, ampak se ga lotijo, ker se ga hočejo lotiti."

Kaj pa so danes največji izzivi za startupe? Je to izgradnja ekipe, morda najti prvega investitorja ali pa investitorja sploh, morda najti pr(a)vega kupca? Pa tudi - so se ti izzivi v zadnjem času kaj spremenili?
"Če govorimo o Sloveniji, nas še vedno tepe, da ne znamo prodajati, če pa znamo prodajati, pa ne znamo prodajati na trge, ki so najbolj zanimivi. To je splošen problem, ki ga imamo in ga bomo imeli še nekaj časa. To znanje se razvije s prakso. Pred startup sceno ni bilo podjetij, ki bi prodajala v Ameriko. Torej se je moralo to znanje zgraditi iz nič. In še vedno smo v tako zgodnji fazi, da ni veliko bolje, kot je bilo na začetku. Je bolje, ni pa povsem drugače, kot je bilo. Druga stran je dostop do kapitala, ampak to je problem, za katerega vsi startupi mislijo, da ga imajo, sam pa zelo močno verjamem v to, da če si dovolj dober in zanimiv in če delaš pravo stvar, kapital ni problem. Morda celo slovenski kapital ni problem."

A vendarle - kapitala pri nas ni v izobilju ...
"Definitivno smo daleč od tega, da bi bilo kapitala veliko, imamo kapitalsko vrzel, a če bi imeli 'ubijalske' startupe, bi nas tudi kapital našel. Startupom se to zdi kot zunanji sovražnik, ki ga je najlažje obtožiti, a to je razumljivo, saj je startup pot zelo težka in startupi znajo biti na tej poti zelo osamljeni, zato je pogosto lažje tako. A sem močno prepričan, da ni pomembno, od kod je startup in da je možno dobiti investicije, ampak le, če je startup res dovolj dober. To je logično, ker to starup najbolj akutno izkusi. Če si brez denarja, to veš. Se mi zdi bolje, da je tako, kot pa da bi bilo tako, kot je na Poljskem, kjer je investicijskega denarja preveč. Kajti tisto pa potem pomeni, da se stratupi začno z investitorji pogajati - daleč sicer od tega, da se ne bi smeli, morajo se -, a investitorju, za katerega vedo, da ima denar, ki ga mora potrošiti, pač rečejo ‘če ga ne boš dal ti, pa ga bo dal kdo drug’. In to lahko ima precej drugačen učinek od pričakovanega. Zelo bi pomagalo, če bi bilo v Sloverniji več kapitala, predvsem zato, ker bi potem tudi iz tujine prišli sem startupi, saj pridejo tja, kjer so investicije. Kapital igra izjemno izjemno pomembno vlogo in to, kar imamo zdaj, z vidika dolgoročne gradnje ekosistema, ni najboljše. Kajti z vidika razvitosti je slovenski ekosistem definitivno najbolj razvit v bivši Jugoslaviji, in najverjetneje tudi v Jugovzhodni Evropi, pa tudi eden bolj razvitih v Srednji in Vzhodni Evropi nasploh. Z vidika kapitala pa smo na repu. Ta priložnosti ni do konca izkoriščena."


Ekosistema ne moreš forsirati

Kaj lahko torej naredimo, da bi začeli tekmovati tudi z zgodbami, kot sta poljska in hrvaška, kjer nastaja ogromen sklad s 40 milijoni evrov kapitala?
"Kar počne Slovenski podjetniški sklad s soinvesticijami za privatne investitorje, je definitivno korak v pravo smer. Zato, ker bo to razlog, zakaj bi kak tuji pa tudi domači investitor več investiral sem. Je pa dejstvo, da kot jurisdikcija še vedno nismo prijazni za startupe. Stvari se premikajo na boljše, a smo daleč od tega, da bi bili startupom prijazni in tudi tujcem odpreti podjetje tukaj ni najlažje na svetu. Ne smemo zaspati na tem, kar smo naredili. Startup ekosistem kot celota se premika tako hitro, da te vsakič, ko si oddahneš, ker si nekaj naredil, že začnejo prehitvati. In problem je po mojem mnenju tudi, če skušamo ustvariti kapitalski trg za investicije v startupe v kasnejši fazi. Definitivno so to bolj varne investicije, ampak po definciji slovenski investitor, ki bi investiral v podjetja v napredni fazi, konkurira z investitorji iz Berlina, Londona, Silicijeve doline … in to je izjemno težko.
V celotni regiji, definitivno v celoti Jugoslavijii in širše tega kapitala v resnici primanjkuje. Večjih invesiticj po mojem mnenju ne manjka toliko, startupi, ki so res dobri, najdejo kapital, a v tujini. Ga pa tudi ne bodo iskali tukaj. Kajti v resnici - zakaj bi vzeli investicijo slovenskega sklada, če lahko dobijo investicijo od sklada na trgu, kamor se želijo šitiri in ima ta močne povezave v industriji. Zato je v tem trenutku najbolj pomembno, kaj lahko naredimo glede popore startupom v zelo zelo zgodnji fazi, ker pač to mora priti in take zadeve redko funkcionirajo od zgoraj navzdol. Te stvari se morajo zgoditi same. Kar je morda kontraintuitivno, a govorim iz izkušenj. Ekosistema ne moreš forsirati, edino kar lahko narediš, je, da ustvariuš kritično maso ljudi, podjetij ali česarkoli že in se začno stvari same dogajati."

Ampak to, da se kaže vrzel, morda tudi trajnejša odsotnost shem, ki smo jih poznali, a to ni težavno?
"Ni bilo resnih insititucionalnih skladov, bili so recimo Silicon Gradens kot angel fund, pa Fil rouge … Investicije v višini nekaj sto tisoč evrov je v Sloveniji težko dobiti in vsakoletna analiza ekosistema kaže, da tudi v tej fazi v Slovenij pride toliko tujih investicij, da je to na nek način zares pozitiven znak, hkrati pa, z lokalnega vidika, zamujena priložnost."

Problem pomanjkanja kadrov v podjetništvu še traja, se morebiti celo stopnjuje ali blaži?
"Pomanjkanje kadrov je hudo in še hujše bo. Kajti določenih kadrov imamo izjemno malo, to so ljudje, ki res obvladajo prodajo, marketing na zahodnih trgih, ljudje, ki imajo res močne izkušnje z razvojem produktov, z njihovim oblikovanjem, z uporabnikom v sredini, teh ljudi je malo. Tehničnega kadra je bilo doslej precej, a tudi to se je začelo spreminjati, tudi kriptopoplava je dvignila cene razvoju in pobrala veliko razvijalcev. Tistih kadrov, ki se jih zelo potrebuje, je malo. Ampak po svoje je to znak malo bolj odraslega zdravega ekosistema. Kajti ekosistem, kjer je kadra veliko, pomeni, da jih ne zmore zaposliti. In kaže en širši trend, od tega, da smo gradili produkte za tuja prodjetja, do tega, da imamo zdaj svoja podjetja, ki, četudi niso v Sloveniji, razvijajo z našim znanjem produkte tukaj in zaposlujejo ljudi tukaj. Pomanjaknje kadra posledično pripelje do višjih plač in to pomeni, da bo kak  človek več ostal tu in še kak sposoben prišel."

Kakšna pa bo v prihodnosti ključna usmeritev LUI?
"V resnici LUI postavlja nov program, nov način dela, novo strategijo. Smo zelo odprti na sodelovanje z vsemi, ki jim je podjetništvo blizu. Mi zelo verjamemo v startupe, ko so povsem na začetku in zelo verjamemo, da je pomoč največ vredna, ko nimaš še nič in ko nihče ne verjame v tebe. Želeli bi biti v tistem trenutku, ko je ta pomoč največ vredna, tukaj in pomagati zares komurkoli, ki bi želel postati podjetnik in ima veliko potenciala. Zelo verjamemo, da je temelj ekosistema širina; če gledaš startup ekosistem kot piramido, kjer so na dnu tisti, ki so povsem na začetku in jih je najevč, pri vrhu pa unicorni, pomeni širša piramida pri dnu, da bo tudi njen vrh višji."
NAZAJ NA VSE OBJAVE
 
Avtor vsebine: Mitja Sagaj,
komuniciranje in PR Start:up Slovenija
 
Start:up Slovenia
Veseli smo vsake zgodbe, ki si zasluži svoje mesto v družbi. Cenimo podjetniške napore, zato želimo, da podjetništvo naravno prodre v tkivo družbe. Tukaj smo, da pokažemo pot od ideje do produkta tistim, ki se v svetu podjetništva še ne znajdejo in ki potrebujejo nasvet, podporo, usmeritev do pravega sogovornika, ki lahko pomaga na tej poti. Sijoči obrazi zagnanih mladih podjetnikov nas motivirajo, da s skupnimi močmi spreminjamo ekosistem zagonskih podjetiij. Več...
 

> Nazaj na vse objave