Novica

Prepočasno prevzemanje zgodnjih primerov uporabe je trenutno največja šibkost blockchaina!

/12.5.2018, Avtor: Stanislava Vabšek


Po besedah Davida Praisa, ene najvidnejših svetovnih avtoritet na področju blockchain podjetništva, ki je med drugim tudi predsednik upravnega odbora pri Cofound.it, globalni platformi, ki povezuje blockchain start-upe z uporabniki in investitorji, ima blockchain zelo svetlo prihodnost! Sprva na področju finančne industrije, nato pa tudi v mnogih drugih panogah. Kot največjo šibkost te tehnologije trenutno izpostavlja prepočasno prevzemanje zgodnjih primerov uporabe. Ostro se zavzema za to, da nezakonite aktivnosti ne smejo biti zaščitene s tehnološkim prikrivanjem, in upa, da se bomo ljudje enkrat naučili, da računovodjem in politikom pač ne gre zaupati v nedogled. Na glavnem odru PODIM konference ga boste lahko poslušali v sredo, 16. maja, in uživali v njegovem drznem, revolucionarnem govorniškem slogu!
 
---
Evropska komisija je lansirala EU observatorij in forum za tehnologije veriženja blokov in bo skozi svoj projekt Horizont 2020 investirala okoli 300 milijonov € v projekte, ki podpirajo uporabo te tehnologije na raznolikih tehničnih in družbenih področjih. Vidite svetlo prihodnost v rešitvah, ki temeljijo na blockchainu, zakaj in na katerih področjih?

Ja, vidim zelo svetlo prihodnost za blockchain podjetja in njegov vpliv na povezane industrije. Očitno je, da je finančni sektor eden od prvih, na katere blockchain vpliva, prav tako pa vidimo razvoj rešitev v mnogih drugih panogah.
 
Kaj mislite, da je največja šibkost blockchaina?

Največja šibkost je zagotovo prevzemanje zgodnjih primerov uporabe. Traja dlje, kot bi si želeli, da se rešitve za resnični svet razvijejo in prevzamejo.
 
Vidite nespremenljivost blockchaina kot šibkost ali kot nekaj pozitivnega?

Nespremenljivost je tako jedro blockchaina kot tudi ena od njegovih prednosti.
 
V teoriji je uporaba blockchaina koristna, ko ljudje ne zaupajo knjigovodji. Če knjigovodji zaupamo, ali potem gre rešitev razpršene evidence zgubi svoj šarm in se lahko namesto tega uporabi centralizirana rešitev?

Ne, ljudje vedno upamo, da lahko zaupamo knjigovodji, vendar se včasih moramo učiti iz svojih izkušenj. Morda res zaupamo tej knjigovodji, vendar bo čez čas knjigovodja bil zamenjan. Pogosto zaupamo tudi politikom, a nekega dne se bomo naučili!
 
Zakaj mislite, da razvijamo blockchain rešitve, ki velikokrat odstranijo vladne inštitucije s položaja knjigovodij - na primer zemljiške knjige, ki temeljijo na blockchainu, tudi če odstranitev knjigovodij terja svojo ceno?

Prosim, poglejte prejšnji odgovor! Ampak resno. Gledamo na prvotne stroške ali tekoče stroške? Prvotni stroški bodo morda, za zdaj, visoki, ampak a) se bodo znižali in b) avtomatizirani sistem bi morali, vsaj teoretično, biti cenejši od kvalificirane delovne sile.
 
Uporaba tehnologije veriženja blokov odpre mnoga pravna vprašanja. Prvo je najbrž, ali je treba regulirati blockchain ali njegove produkte. Evropski pravni okvir na splošno govori o principu tehnične nevtralnosti. Mislite, da bi ta princip mora veljati tudi za uporabo blockchaina in njegovih produktov?

Ja, močno verjamem v nevtralnost interneta in tehnologije. To je spet ena od osnov blockchaina in »nezaupljivih« sistemov ter gospodarstev. Predpisi so pomembni, ker ustavijo kazniva dejanja in zlorabo sistemov, a čez čas bomo videli stabilizacijo sistemov, ki jih upravlja družba, in globalizirano zaupanje.
 
Dandanes so prevladujoči produkti blockchaina različna kripto sredstva. Če je princip tehnične nevtralnosti uporabljen konsistentno, potem bodo nekatera kripto sredstva karakterizirana kot finančni instrumenti, drugi kot t. i. utility token, spet tretji kot kriptovalute, četrti kot koncertne vstopnice, peti kot dokazilo o lastništvu … Mislite, da je možno razlikovati med temi tipi kripto sredstev; zarisati jasno črto med njimi?

Ena od ključnih prednosti žetonskih sistemov je zmožnost, da lahko žetonu dodaš vrednost, ki spada v več kot le en razred. Videli bomo torej sredstvene žetone oz. asset tokens, ki so uporabni za več kot le tradicionalne produkte, in še to v le enem razredu sredstev. Se pravi, žetom vam lahko omogoča lastniški delež v podjetju, prav tako pa tudi dostop do sedeža na nogometni tekmi in podobno.
 
Trenutno so regulirana le kripto sredstva, ki padejo v kategorijo finančnih instrumentov. To pred regulativnim pregledom izključuje večino kripto sredstev, kot so t. i. utility tokens. Vendar pa so gospodarski interesi lastnika žetona isti kot tisti od delničarja. A trenutni pravni okvir, ki ureja zadevne pravne odnose, je bistveno drugačen. Delničarji imajo mnogo pravic, denimo upravljanje podjetij, skozi katere lahko vplivajo na tiste, ki sprejemajo poslovne odločitve. Lastniki utility žetonov nimajo nobenih. Verjamete, da bi uvedba pravil, ki bi zadevala žetone in bi investitorjem dala razumna pričakovanja glede dobička, pomagala razrešiti to neskladje?

To je kompleksno področje, ki na žalost nima preprostega odgovora. Utility žetoni trenutno niso zelo uporabni, običajno gre le za špekulativne investicije v koncept uporabnosti, ki zdaj še ne obstaja, in tako je to špekulacija glede bodoče uporabnosti teh žetonov. Nekateri morda mislijo, da je to bolj dinamika security žetona kot pa pravega utility žetona. V prihodnjih nekaj letih bo regulativni okvir razjasnil to zmedo in nesporazume.
 
Trenutno se pravna vprašanja o kripto sredstvih lahko razlikujejo med različnimi pristojnostmi. Posledično imajo izdajatelji različne obveze do investitorjev. Kakšen je vaš pogled na racionalizacijo globalnih zahtev za izdajatelje? Je to sploh možno? Še pomembneje, ali je možno racionalizirati zaščito investitorjev? Kako evropskim investitorjem olajšati uveljavljanje pravic do izdajateljev tretjih držav? In obratno. Kako evropskega izdajatelja zaščititi pred neutemeljenimi zahtevki od tretjih držav?

Isto velja za večino investicijski razredov na globalni ravni. Ali kdorkoli verjame, da ZDA ponujajo isto zaščito na vrednostnih papirjih kot Butan ali Venezuela? Stvari se bodo združile, vendar ne bo prišlo do unifikacije. Prav tako se bodo pojavile nove pristojnosti tam, kjer bodo locirana nekatera od teh sredstev. Razlogi za to bodo tako gospodarski kot zakonodajni. Tiste regije ali države, ki bodo postavile ravnovesje med interesi in odgovornostmi izdajateljev in potrošnikov, bodo imele veliko korist.
 
Eden od disruptivnih blockchain produktov so pametne pogodbe in t. i. digitalne avtonomne organizacije. Le-te predstavljajo nove strukture, ki že delujejo kot izdajatelji obveznosti, ki so vgrajene v žetone, četudi nimajo pravne osebnosti. Kakšno je vaše mnenje o tem? Bi morali biti regulirani? Ali prepovedani? Vsaj takrat, kadar nihče ne more identificirati osebe, ki bi bila odgovorna za dejanja takšne organizacije – na primer, ko je odločitev bila sprejeta s pomočjo večinskega glasovanja sodelujočih v organizaciji in izpeljana s pametno pogodbo?

Verjamem, da bodo pametne pogodbe sčasoma postale pravne osebe same po sebi. Avtonomne organizacije bodo odkrile, da so kršile določena pravila, in bodo postale nezakonite, enako kot so zdaj nekatere politične in komercialne organizacije. Nezakonite aktivnosti ne smejo biti zaščitene s tehnološkim prikrivanjem.
 
V zadnjem letu je financiranje z ICO preseglo vrednost financiranja s tveganim kapitalom. Ampak družbe tveganega kapitala podjetjem dajo veliko več kot le sredstva v zameno za lastništvo. Start-upom lahko ponudijo strateško svetovanje in jim pomagajo pri razvoju podjetja. Na drugi strani pa ICO-ji spodbujajo, vsaj v teoriji, dobro poznavanje produktov. Kakšen je vaš pogled na koristi in tveganje obojih?

Kaj res kdo to verjame! Družbe tveganega kapitala veliko obljubijo in nekatere se »presenetljivo« celo tega držijo, vendar pa redkokatera družba omogoča to, kar obljubi. Skrbijo za interese svojih investitorjev, ne podjetnikov, kar morate popolnoma razumeti. Ti interesi velikokrat niso usklajeni. Isto se lahko zgodi v ICO-jih, kjer investitorji iščejo donosnost v drugačnem časovnem okviru kot ustanovitelji. V resnici se torej lahko pojavijo podobni problemi, vendar pa so v primeru ICO-jev učinki na poslovanje večinoma manj travmatični.
 
Trenutno se regulativni peskovniki odpirajo v mnogih državah članicah EU. Evropska komisija je že obljubila, da bo predstavila načrt z dobrimi praksami za regulativne peskovnike. Zakaj verjamete, da so peskovniki pomembni ali koristni? Kakšne primere uporabe vidite?

Teh peskovnikov, z njihovimi trenutnimi strukturami, ne jemljem za posebej koristne. Velikokrat imajo omejitve glede velikosti podjetja, kar se tiče prometa, zaposlenih ali aktivnosti. Razumem, zakaj regulativni organi želijo ohraniti raven nadzora, medtem ko se učijo, ampak, prosim, ne sankcionirajte start-upa, če je ali uspešen ali pa želi delati z avtoritetami in se jim pomagati učiti. Bolj uspešni start-upi so se izognili tem peskovnikom in delajo z mednarodno pristojnostjo, ki jim pomaga uspeti.
 
---
Stopite v stik z ekipo Cofound.it
Startupi, tukaj lahko oddate svojo prijavo, če vas zanima podpora ekipe Cofound.it. Lahko pa tudi pišete Matjažu Slaku na matjaz@cofound.it.

 
NAZAJ NA VSE OBJAVE
 
Avtor vsebine: Stanislava Vabšek,
komuniciranje in pr Start:up Slovenija
 
Start:up Slovenia
Iniciativa Start:up Slovenija je aktivna povezovalka in promotorka javnih ter zasebnih deležnikov slovenskega start-up ekosistema. V sodelovanju z njimi izvajamo in promoviramo tudi javne nacionalne programe za podporo inovativnega podjetništva. Z vsemi naštetimi aktivnostmi in partnerji si prizadevamo postaviti Slovenijo na zemljevid uveljavljenih evropskih start-up vozlišč. Nosilca Iniciative sta strateško povezana Tovarna podjemov in Tehnološki park Ljubljana. Člani iniciative so Primorski tehnološki park, Pomurski tehnološki park, Inkubator Savinjske regije, SAŠA inkubator, RC IKT in RCR Zasavje. Vse partnerje Iniciative najdete na www.startup.si/sl-si/delezniki. Več...
 

> Nazaj na vse objave