Kdo ocenjuje in kakšna so merila

Na osnovi prijavljenega poslovnega načrta bo strokovna komisija ocenila in izdelala lestvico slovenskih start-up podjetij, ki bo tudi predstavljala osnovo za dodelitev točk za prijavo na razpis P2 Slovenskega podjetniškega sklada (od 0 do 25 točk). Strokovno komisijo prvega kroga ocenjevanja prispelih poslovnih načrtov start-up podjetij bodo sestavljali izušeni strokovnjaki za podjetništvo, tehnologije, intelektualno lastnino ter naložbe tveganega kapitala. Vsi strokovnjaki vključeni v ocenjevanje bodo podpisali ustrezno izjavo o nerazkrivanju poslovnih skrivnosti. Imena strokovnjakov vključenih v prvi krog ocenjevanja ne bodo javno objavljena, bodo pa dostopna organizatorjem in strateškim partnerjem tekmovanja. Vsak poslovni načrt bodo ocenili vsaj štirje ocenjevalci z različnih področij.  Na osnovi zbranih ocen bodo organizatorji izdelali lestvico uvrstitev vseh prijavljenih start-up podjetij, ki bo tudi osnova za dodelitev števila točk (od 0 do 25) za potrebe razpisa P2. Organizatorji tekmovanja bodo vsa sodelujoča start-up podjetja, ki so v starostnem razredu, kot ga opredeljuje SPS (podjetja ustanovljena v koledarskem letu 2011) razvrstili v razrede po 8 mest. Prvih osem uvrščenih bo prejelo 25 točk, podjetja med 9 in 16 mestom 24 točk, podjetja med 17 in 24 mestom 23 točk, itd. vse do podjetja med 185 in 192 mestom 2 točki, podjetja uvrščena na mesta od vključno 193 dalje pa 1 točko. Podjetja, ki bodo oddala nepopolno prijavo bodo dobila 0 točk.

Prvih deset podjetij iz lestvice se bo uvrstilo v polfinale Start:up Slovenija, kjer se bodo osebno predstavila pred strokovno in investitorsko komisijo. Le-ta bo izbrala najboljlših pet slovenskih start-up podjetij. Najboljše med njimi bo pridobilo laskavi naziv “Slovenski start-up leta 2012”, 10.000 EUR denarne nagrade, vstopnico za CEED TOP CLASS in druge nagrade

Člani strokovne in investitorske komisije, ki je ocenjevala finaliste v lanskem tekmovanju Start:up Slovenija 2011, so bili sledeči:

• prof. dr. Miroslav Rebernik, EPF Maribor
• prof. dr. Matjaž B. Jurič, Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko, Laboratorij za integracijo informacijskih sistemov
• Drago Potočnik, SAŠA Inkubator d.o.o.
• Jure Mikuž, RSG Kapital d.o.o.
• Blaž Kos, Klub Poslovni angeli Slovenija
• Barbara Bregar Mrzlikar, CEED Slovenia
• mag. Iztok Lesjak, Tehnološki park Ljubljana
• Marko Močnik, Pomurski tehnološki park
• dr. Lidija Honzak, Ljubljanski univerzitetni inkubator
• Stojan Ščuka, Primorski tehnološki park d.o.o.
• Maja Tomanič Vidovič, Slovenskih podjetniški sklad
• Matjaž Južnič, Nova KBM d.d.
• Boštjan Troha, Zootfly d.o.o.
• Jure Verhovnik ,Tovarna podjemov
• Kristjan Pečanac, Zavod Hekovnik
• prof. dr. Janez Bešter, Fakulteta za elektrotehniko, Laboratorij za telekomunikacije
• Tanja Senekovič, Štajerski tehnološki park
• Andrea DiAnselmo, META Group d.o.o.
• Matjaž Krč, Ideus d.o.o.
• dr. Alenka Žnidaršič Kranjc, Prva osebna zavarovalnica, d.d.

Vsi člani strokovne komisije bodo podpisali izjavo o varovanju poslovne skrivnosti.
 

Merila za ocenjevanje start-up podjetij

Verodostojnost podjetnika in njegovega tima

• Izkušnje in dosedanja poklicna pot podjetnika in njegovega ožjega tima
• Sposobnost obvladovanja vseh poslovnih funkcij v podjetju
• Izkušnje vodstvenega tima v panogi, v kateri konkurira podjetje
• Vodstveni potencial ključnega podjetnika in njegova sposobnost, da skupaj s timom uresničuje zastavljene cilje
• Poglobljeno razumevanje tehnologije, proizvoda in tržišča
• Entuzijazem in predanost podjetnika ter prepričljivost nastopa pred komisijo

Tehnološka inovativnost

• Stopnja novosti uporabljene tehnologije (zrela tehnologija, nova v lokalnem, regionalnem ali globalnem okviru)
• Konkurenčne prednosti uporabljene tehnologije
• Raven zaščitenosti uporabljene tehnologije
• Stopnja razvitosti uporabljene tehnologije (je še v razvoju ali že primerna za takojšnjo uporabo)
• Razpon potencialne uporabe tehnologije (uporabna za eno ali več vrst raznolikih izdelkov)

Inovativnost in tržna privlačnost izdelka

• Stopnja novosti zadovoljevanja potreb kupcev (povsem nov ali že utečen izdelek)
• Izvirnost izdelka
• Lokalna, regionalna ali globalna novost
• Velikost tržne niše in priljubljenost konkurenčnih izdelkov
• Možnost izgradnje prodorne blagovne znamke
• Razpon možnosti uvedbe dodatnih novih izdelkov
• Ustrezna zaščita intelektualne lastnine podjetja
• Pravno-formalno urejene pravice uporabe intelektualne lastnine

Raven razvitosti izdelka ali storitve

• Izdelek je že v uporabi ali pa so še potrebna nadaljna vlaganja v razvoj
• Dosedanje prodajne izkušnje s tem izdelkom
• Stopnja diferenciranosti napram morebitnim podobnim izdelkom
• Občutljivost izdelka na spremembe v gospodarskem okolju

Potencial za rast

• Velikost potencialnega trga
• Zmožnosti podjetja, da bi sledilo naraščajočim potrebam trga
• Podjetniške kompetence za vodenje rastočega podjetja
• Potrebna velikost sredstev za financiranje rasti podjetja
• Potencialna konkurenca in možnosti spopadanja z njo

Razvitost poslovnega modela

• Jasno razdelan način dolgoročnega pridobivanja prihodkov
• Domiselnost izrabe resursov podjetja in pridobivanja prihodkov
• Stopnja rizičnosti pridobivanja prihodkov in pripravljeni odzivi na konkurenčne pritiske
• Raven zagotovil, da bodo investitorji dobili oplemeniteno povrnjena vložena sredstva
• Obdobje, v katerem se bodo povrnila vložena sredstva

Potencialni vpliv podjetja na širše družbeno okolje

• Vpliv podjetja na zaposlenost
• Vpliv izdelkov na kupce in njihovo kakovost življenja
• Vpliv podjetja na okolje
• Upoštevanje principov trajnostnega razvoja

Kakovost podjetniškega načrta

• Upoštevana bodo načela za “Najbolje spisan poslovni načrt”.

Merila za "Najbolje spisan poslovni načrt"

Jasnost poslovnega načrta
Poslovni načrt mora imeti jasno strukturo, ki bralcem omogoča, da hitro pregledajo vsebino in poiščejo tisto, kar jih zanima. Vsekakor morajo imeti možnost čim hitreje in na primeren način najti ustrezne odgovore na njihova vprašanja. Ključna za bralca sta organizacija trditev in usmerjenost na logične sklepe in pojasnila glede teh trditev ter ne obseg analiz in podatkov.

Objektivnost poslovnega načrta
Kadar ljudje razlagajo svoje priljubljene zamisli, jih pri opisovanju svoje ideje rado zanese. Izžarevanje entuziazma pri predstavitvi podjetniške ideje je priporočjivo, vendarle pa je potrebno paziti, da ostaja vsebina predstavitve strokovna in da je prepuščeno bralcu, da sam pretehta navedene argumente in si ustvari lastno mnenje. Preveč tendenciozna predstavitev v stilu reklame, lahko bralca prej odvrne kot prepriča, saj v bralcu vzpodbudi dvom o objektivnosti. Predstavljeni podatki in trditve morajo biti resnični in skladni z zastavljenimi cilji podjema.

Razumljivost poslovnega načrta tudi za ljudi, ki nimajo tehniške izobrazbe
Med bralci poslovnega načrta boste imeli vselej precej posameznikov, ki se ne spoznajo na tehniško plat proizvodov in jih le-ta tudi ne zanima. Zanima jih izdelek, zakaj in kako se bo prodajal in kako dobičkonosen je podjem. Nekateri podjetniki pa so žal prepričani, da lahko bralce navdušijo s podajanjem podrobnih tehničnih podatkov, obsežnih opisov in analiz v malem tisku. Vendar so v zmoti. Ti tehnični podatki ostanejo velikokrat neproučeni, saj jih presojevalci pogosto ne razumejo, prav tako pa le redko angažirajo tehnične eksperte za natančno proučitev tehničnih podatkov.

Preglednost poslovnega načrta in uporaba lepega jezika
Ni dovolj samo poskrbeti za vsebino. Le-ta mora biti podana tekoče in v lepem jeziku. Pogosta napak poslovnih načrtov je, da so razdrobljeni in nepovezani, kar je posledica tega, da pri njihovi izdelavi običajno sodeluje več posameznikov, ki pokrivajo posamezna strokovna področja. Posamezne dele moramo nato integrirati v celoto in preprečiti, da bi dobili nepovezano sestavljanko različnih stilov in različno podrobno obdelanih vsebin. Iz teh razlogov je priporočljivo, da končno verzijo poslovnega načrta uredi ena oseba, ki zagotovi enoten jezik in “rdečo nit”.

Lepa oblika poslovnega načrta
Če želimo s poslovnim načrtom pritegniti pozorost, potem ne smemo zanemariti oblikovanja ustrezne celostne podobe dokumenta. Vsebina poslovnega načrta mora biti tudi enotno in z občutkom urejena. Pri tem mislimo na velikost črk, razmake med vrsticami, barvo, obliko pisave, odmik od robov, enoten izgled preglednic in grafikonov, ki dopolnjujejo tekstovno vsebino in po možnosti tudi logo (bodočega) podjetja v glavi dokumenta. Vendarle pa pri tem ne pretiravajmo. Razkošno tiskan poslovni načrt na svilenem papirju je za resne vlagatelje enako odbijajoč kot zanikrno speti listi slabo printanega papirja.